Dopolnilna dejavnost na kmetiji (DDK) pomeni dovoljenje za boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči kmetije ter pridobivanje dodatnega dohodka na kmetiji.
Temeljne določbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji urejuje Zakon kmetijstvu (Zkme-1, Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18/), podrobneje, o vrstah dopolnilnih dejavnosti, obsegu posamezne dejavnosti in pogojih za njihovo izvajanje, je predpisano z Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15, 36/18).
Skupine dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
- predelava primarnih kmetijskih pridelkov;
- predelava gozdnih lesnih sortimentov;
- prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij;
- vzreja in predelava vodnih organizmov;
- turizem na kmetiji;
- dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki;
- predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov;
- storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela;
- svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo;
- socialno varstvo.
V okviru posamezne skupine so navedene posamezne vrste, ki so vsebinsko opredeljene skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD).
Obseg opravljanja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
Obseg je omejen:
- po višini letnega dohodka, ki na kmetiji ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v RS v preteklem letu. Če kmetija leži na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost dohodek ne sme presegati pet povprečnih plač
- po fizičnem obsegu opravljanja, ki pa se razlikuje glede na vrsto dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
- po prodajnih poteh, skladno z registracijo ali odobritvijo obratov,
- s posebnimi pogoji za opravljanje posamezne dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Izvajalci dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Nosilec DDK je lahko nosilec kmetije ali član kmetije, ki pridobi dovoljenje upravne enote za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V okviru DDK smejo delo opravljati tudi druge osebe s katerimi se odnos do dela uredi skladno z določbami delovnopravne ali civilnopravne zakonodaje.
Osnovni pogoji
Kmetija mora imeti v uporabi najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.
Dopolnilna dejavnost domače ali umetne obrti se lahko opravlja s pridobljenim strokovnim mnenjem zbornice, ki zastopa obrtnike.
DDK vezana na živila je dopustna, če je nosilec dopolnilne dejavnosti vpisan v registre obratov, ki ga vodi in upravlja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
DDK, ki je vezana zgolj na sezonsko delo oziroma se na kmetiji izvaja le določen čas v letu lahko pridobi dovoljenje v katerem je naveden določen čas izvajanja.
Na kmetiji se ne sme opravljati določena dopolnilna dejavnost, če je nosilec ali član kmetije samostojni podjetnik posameznik ali zakoniti zastopnik pravne osebe ali ima večinski delež v pravni osebi, registrirani za istovrstno dejavnost.
Posebne zahteve in prehodne določbe
DDK se lahko izvaja na podlagi in v skladu z odločbo o dovoljenju za opravljanje DDK, ki jo na podlagi vloge nosilca DDK izda pristojna upravna enota.
Upravne enote (UE) podatke o izdanem dovoljenju vpišejo v Register kmetijskih gospodarstev (RKG) in obvestijo Finančno upravo RS (FURS) ter Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
Nosilci DDK, ki so dovoljenje pristojne UE pridobili pred uveljavitvijo Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15) morajo opravljanje dejavnosti uskladiti z določbami tu navedene uredbe do 1. 1. 2016. V kolikor pa so nosilci posamezne DDK prejeli za njeno vzpostavitev in zagon sredstva iz naslova ukrepov razvoja podeželja so uskladitev dolžni uskladiti v 60. dneh po izteku obveznosti določene v odločbi o pravici do sredstev.
Nosilci DDK morajo voditi ločeno evidenco prihodkov iz DDK.
Najkasneje do 30. junija v tekočem letu mora nosilec DDK pristojni UE posredovati podatek o letnem dohodku iz DDK za preteklo leto.
