20 let KGZS

Dvajset let vztrajnega dela v dobrobit slovenskega kmeta in podeželja

Danes, 12. maja mineva 20 let, ko so se na ustanovni seji v Ljubljani zbrali izvoljeni predstavniki lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskih zadrug in podjetij. To je rojstni dan Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, stanovske organizacije kmetov, ki je bila ustanovljena po dolgotrajnih prizadevanjih kmetov.

Izjava predsednika KGZS Cvetka Zupančiča

Ideje o ustanovitvi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) na začetku niso dobile širše politične podpore. Pot do ustanovitve KGZS je bila vse prej kot lahka. Danes, 20 let pozneje, ko se lahko s ponosom ozremo na opravljeno delo, to prevečkrat pozabimo. Slovensko kmetijstvo je z zbornico dobilo močnega in enotnega zastopnika interesov svojih članov. V dvajsetih letih se je pokazalo, da smo na zbornico kot ustanovo lahko ponosni, saj uresničuje svoje poslanstvo ob ustanovitvi: zastopanje interesov kmetijstva. Zato smo ta jubilej želeli tudi bolj slavnostno obeležiti s posebnim dogodkom in podelitvijo priznanj, vendar smo to zaradi trenutnih razmer prestavili na kasneje.

Dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Zavedamo se, da Slovenije brez podeželja ni. Imamo državo, ki je bogata z naravnimi, krajinskimi in tradicionalnimi posebnostmi, z dobro ohranjeno naravo in okoljem. Prav zaradi slednjega imamo veliko priložnost ter možnost postati še bolj samooskrbni, še več, imamo možnost za pridelavo pridelkov in proizvodov višje kakovosti. Slovenski kmet je nosilec proizvodnje hrane, je skrbnik slovenskega podeželja in zaradi tega najpomembnejši člen pri ohranjanju tako našega zdravja zaradi kakovosti hrane in kakovosti bivanja, kot tudi ohranjanja delovnih mest v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Za izvedbo različnih projektov ter dobro implementacijo ukrepov nove Skupne kmetijske politike ter vseh dokumentov na področju kmetijstva, gozdarstva pa je nujno potrebno partnerstvo, ki ga kot enakovredni partnerji sestavljajo kmetijsko gospodarstvo, svetovalci in raziskovalci, pri čemer je kmetijsko gospodarstvo v središču, na lokaciji katerega se lahko (nove) rešitve preizkusi v praksi. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije skupaj z regijskimi Kmetijsko gozdarskimi zavodi, javne službe kmetijskega svetovanja, strokovnih nalog v živinoreji in strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin, ter druge strokovne dejavnosti, so bile in ostajajo izjemno pomemben člen na poti razvoja slovenskega podeželja, kmetijstva in gozdarstva. Predvsem zaradi bogatih izkušenj, ki jih imajo na domačem terenu ter znanja o ukrepih, ki se bodo lahko izvajali glede na naravne danosti ter dejanske potrebe njihovega območja svetovanja. Vodstvu in vsem zaposlenim na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ter Kmetijsko gozdarskih zavodih izrekam ob jubileju iskrene čestitke! Želim in upam, da bomo tudi v prihodnje tako dobro sodelovali, nenazadnje je naše partnersko sodelovanje ključen pogoj za dobro slovenskega kmeta!

Težki začetki

Začetki niso bili lahki, saj si je zbornica kot popolnoma nova organizacija morala izboriti svoje mesto: tako med člani kot pred državnimi organi in v širši družbi.  Že takoj po ustanovitvi je zbornica odigrala pomembno vlogo pri pogajanjih o vstopu v EU. S svojim kritičnim pogledom na odločitve vlade je dosegla enakopravnost s kmeti v EU. Slovenija je bila edina pristopna članica, ki si je izborila 100-odstotno raven izravnalnih plačil že tri leta po vstopu. Prav tako so razvojna sredstva prišla na več tisoč kmetij, ki so posodobile svojo pridelavo in prirejo ter s tem svojo konkurenčnost. S svojimi strokovnimi službami je bila zbornica ključni dejavnik uspešne vpeljave ukrepov skupne kmetijske politike (SKP).

Mag. Miran Mihelič, generalni direktor Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja že vrsto let tesno in uspešno sodeluje s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. S skupnimi močmi vsako leto omogočimo elektronski vnos in oddajo zbirne vloge vsem upravičencem, ki želijo pridobiti subvencije, uspešno pa sodelujemo tudi pri pripravi vlog na številne javne razpise Programa razvoj podeželja. Želim si in verjamem, da bomo s skupnim timskim delom našim kmetom še naprej uspešno pomagali do kmetijskih evrov, ki so namenjeni razvoju njihovih kmetij. Zbornici iskreno čestitam za njen jubilej in ji tudi v prihodnosti želim uspešno delovanje v dobro slovenskega kmetijstva. 

Znanje in zakoni

Zbornica daje velik poudarek izobraževanju: tako prek raznovrstnih vsakoletnih izobraževanj, ki jih izvaja kmetijska svetovalna služba, kot prek nacionalnih poklicih kvalifikacij (NPK). Zavedamo se, da brez vedno novih znanj ni napredka.

Ena najbolj pomembnih vlog in nalog zbornice je sodelovanje v zakonodajnih postopkih. Prek strokovnih služb, strokovnih odborov in komisij ter članov voljenih in imenovanih organov je bilo v teh letih pripravljenih mnogo pripomb in predlogov. 

Dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije

Ob vašem jubileju prejmite najprej naše iskrene čestitke. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v prvih 20 letih svojega delovanja prehodila ogromno pot, kljub temu, da ta pot ni bila vedno brez ovir. V teh letih ste postali pomemben in nepogrešljiv partner ne zgolj MKGP, temveč tudi drugim ministrstvom in vladnim službam pri oblikovanju kmetijske politike v najširšem smislu. Pri tem je bila ves čas v ospredju vaša najpomembnejša vloga, to je  zastopanje interesov kmetov, kmetijstva in podeželja, pri čemer pa seveda ne smemo pozabiti tudi vašega pomembnega doprinosa na ostalih, predvsem strokovnih področjih, kot so svetovanje in razvojno strokovno delo. Tako kot si Slovenije ne moremo predstavljati brez močnega kmeta in razvitega podeželja, ki že dolgo vrsto let uspešno oblikujeta Slovenijo takšno, kot jo imamo danes in si jo želimo tudi v prihodnje, tako si danes težko predstavljamo uspešno kmetijstvo brez vaše zbornice. Glede na to, da so najpomembnejši strateški cilji Slovenije vezani na varno hrano, dvig prehranske samooskrbe, ohranitev poseljenosti podeželja in delovnih mest v kmetijstvu, ob hkratni skrbi za okolje, sem prepričan, da je pred vami svetla prihodnost, predvsem pa ogromno dela. Poudariti želim tudi, da je bilo sodelovanje med Kmetijskim inštitutom Slovenije ter KGZS vse od začetkov dobro, sem pa prepričan, da lahko to sodelovanje v prihodnje še nadgradimo. Skupaj s svojimi sodelavci vam želim tudi v prihodnje obilo uspehov pri izpolnjevanju vašega pomembnega poslanstva.

Davki, sociala in zaščita zemljišč

Davčno in socialno področje sta za kmetijstvo najbolj pereča in zato smo do njiju še posebej kritični. Vedno zahtevamo, da se upošteva večplastna vloga, ki jo ima kmet. Posebna pozornost je usmerjena v promocijo kmetijstva in podeželja ter zaščito kmetijskih zemljišč.

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije in prvi predsednik KGZS

Pred dvajsetimi leti smo kmetje dobili svojo stanovsko organizacijo Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, ki je pod svoje okrilje dobila tudi celotno Javno službo kmetijskega svetovanja. Z obveznim članstvom v zbornici se je skozi leta krepila prepoznavnost zbornice, kmetje smo dobili resnega sogovornika, ki je pomembno pripomogel, da smo v Evropsko unijo vstopili z enakimi pogoji kot stare države članice in uspešno izvajali skupno kmetijsko politiko. Sam sem vodil zbornico osem let od ustanovitve, srečevali smo se z neprepoznavnostjo zbornice med člani in v širšem okolju. Ponosen sem, da nam je uspelo zgraditi močno, prepoznavno in urejeno finančno stabilno organizacijo, ki je glasno in odločno zastopala interese kmetijstva, zadrug in podeželja. Tudi danes je naloga zbornice, da se aktivno zavzema za interese svojih članov, predvsem kmetov, zadrug in podeželja, skrbi za razvoj kmetijstva in pridelave ter predelave hrane. Smo pred sprejetjem nove finančne perspektive za skupno kmetijsko politiko, zato je odločen nastop zbornice izjemno pomemben, če želimo, da se bo ob vse številčnejših in raznolikih izzivih slovensko kmetijstvo, živilstvo in podeželje ohranjalo in razvijalo. Slovensko kmetijstvo zaradi svojih posebnosti tudi v prihodnje potrebuje zadostne finančne vire, zato vsakršno zmanjševanje le-teh ne pride v poštev, če želimo tudi v prihodnje zagotavljati nemoteno pridelavo hrane in skrbeti za ohranjanje obdelanega in poseljenega podeželja. S sodelovanjem vseh kmetijskih organizacij bomo medse pritegnili mlade in poskrbeli, da bo slovenska samooskrba s hrano močna in stabilna, pogoji za kmetovanje pa za vse kmete in vse panoge kmetijstva taki, ki bodo zagotavljali konkurenčnost in dostojni zaslužek kmetij.

Promocija

Poslanstvo zbornice je tudi promocija kmetijstva. Glasilo Zelena dežela, prireditve Podeželje v mestu, Dobrote slovenskih kmetij, Vseslovenski shod kmetov na Ponikvi, Inovativni mladi kmet, kviz Mladi in kmetijstvo, sodelovanje na kmetijskih in drugih sejmih doma ter v tujini, spletne strani www.kgzs.si, Kupujmo domače, Za razvoj podeželja, FB strani, promocijski evropski projekti, shema šolskega sadja in zelenjave približujejo kmetijstvo širši javnosti. Aktivnosti poudarjajo pomen kmetijstva za prav vse državljane, ki naj dobijo in uporabljajo kakovostne, sveže ter lokalno pridelane izdelke.

Rok Damijan, predsednik ZSPM

KGZS praznuje 20. leto delovanja. Praznovanje je čas, ko se spomnimo in proslavimo naše dosežke, na katere smo ponosni. Pri Zvezi slovenske podeželske mladine (ZSPM) si od nekdaj prizadevamo za uspešno in produktivno sodelovanje s KGZS. V teh letih uspešnega sodelovanja se je projektov, na katere smo skupaj lahko ponosni, nabralo kar nekaj. Naj zgolj izpostavimo najbolj prepoznavne. Leta 2016 smo skupaj sestavili, sprejeli, izvajali in še bomo izvajali Akcijski načrt za delo z mladimi kmeti: »Od mladega kmeta do skrbnega gospodarja«, ki je združil tri najpomembnejše deležnike na strateškem področju dela z mladimi kmeti – ZSPM, KGZS in MKGP in je skozi zastavljene ukrepe že doprinesel mladim kmetom in slovenskemu kmetijstvu. V sklopu katerega smo organizirali 4 nacionalna srečanja mladih prevzemnikov kmetij. S srečanji se mladi kmetje niso samo spoznali, ampak pridobili pomembna uporabna znanja, hkrati pa podali konkretne pobude in pripombe na kmetijsko politiko. Skupaj smo močno nadgradili in dvignili prepoznavnost tradicionalnima projektoma MIK (Kviz Mladi in kmetijstvo) in IMK (Inovativni mladi kmet). Z nadgradnjo IMK-ja v smislu mentorskega sistema smo šli še dalje in pokazali, kaj lahko dosežemo, če sodelujemo iz pravih razlogov in se zavedamo pomena besede sodelovanje. Zadnji večji skupni projekt, ki je bil tudi močno medijsko zaznamovan, je bil opolnoMOČEN kmet, ki je s sodelovanjem ključnih deležnikov zbornici nudil predstavitev javne svetovalne službe mladim dijakom kmetijskih smeri in ji hkrati omogočil analizo pogledov mladih. Vse ideje, pohvale in tudi kritike so se lahko vzeli na znanje, v kakšno smer mora iti nadaljnji razvoj institucija KGZS, da bo še bolj delovala v dobrobit slovenskega podeželja. Prinesel pa je tudi konkretne rezultate. S tem je govora tudi o pomenu duševnega zdravja, kjer smo si složni, da je treba ukrepati in zagotoviti osebje znotraj svetovalne službe, ki bi pomagala kmetom. Prepričani smo, da bo to trajnostni projekt, ki bo pomembno doprinesel slovenskemu kmetijstvu in o katerem boste, s strani mladih, zagotovo slišali še veliko. Čas, v katerem se nahajamo - čas pandemije COVID 19, je pomembnost omenjene teme še bolj izpostavil. Izpostavil je še mnoge druge stvari, predvsem pa je poudaril pomen povezovanja. Pomen povezovanja znotraj nevladnega sektorja. To spoznanje nam mora ostati v trajnem spominu in opominu. Skupaj opravljamo poslanstvo zagovorništva kmeta. Tistega, ki prideluje, predeluje, kmetuje za preskrbo s hrano državljanov Slovenije. KGZS ob 20. obletnici delovanja čestitamo in želimo veliko vztrajnosti, preudarnosti, konstruktivnosti in veliko drznosti pri zastopanju slovenskega kmeta. Kmeta, ki je najpomembnejši gradnik prihodnosti slovenskega kmetijstva in razvoja podeželja. Hkrati pa si želimo, da bo naše sodelovanje obrodilo še veliko uspešnih projektov ter rezultatov za slovensko kmetijstvo.

Za boljšo pomoč lastnikom gozdov

Na zbornici želimo preprečiti morebitne težave pri prodaji lesa in lesnih izdelkov na zahodnoevropske trge, zato smo začeli z uvajanjem sistema regijske certifikacije PEFC, ki omogoča brezplačen pristop in vpis lastnikov v bazo z minimalnimi stroški za pridobitev certifikata. Hkrati pa si želimo, da bi država prepoznala pomen svetovanja lastnikom gozdov in zagotovila ustrezne pogoje zbornici kot pomembni svetovalni službi tudi za gozdarstvo. Dejstvo je, da smo po osamosvojitvi močno nazadovali v ekonomskem izkoristku lesa, ki je največji naravni vir v Sloveniji.

 Boštjan Noč, predsednik ČZS                   

Čebelarska zveza Slovenije čestita Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije za 20. »rojstni dan.  Ko se ozrem nazaj z zadovoljstvom ugotavljam, da je bilo naše medsebojno sodelovanje na različnih področjih zelo uspešno. Predvsem je potrebno izpostaviti Tradicionalni slovenski zajtrk, saj se je zbornica na povabilo ČZS pridružila takratnemu medenemu zajtrku in veseli nas, da smo skupaj nadgrajevali projekt, ki je prerasel v enega ključnih projektov promocije naše lokalne hrane. Prepričan sem, da nas bodo tudi v bodoče povezovali skupni interesi, ključno pa je, da vsi skupaj promoviramo slovensko hrano, saj je naša lokalna hrana vredna zaupanja in predvsem v tem času je še bolj jasno, da je za državo zelo pomembna samooskrba, katera pa ne zraste ne v trgovskih centrih, ne v parlamentu, temveč se jo pridela  na naši lepi slovenski zemlji in je plod dela številnih pridnih rok s slovenskih kmetij! Naj se cedita med in mleko slovenskemu kmetijstvu in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije!

Povezava z nevladnimi organizacijami

Zbornica je postala povezovalni člen z drugimi nevladnimi organizacijami na področju kmetijstva: zadružnim sistemom, sindikatom kmetov, mladimi, kmečkimi ženami in vsemi panožnimi združenji doma, v zamejstvu in v tujini.

Sistem

Zbornica je danes trden in zaupanja vreden sistem, kar omogoča vpliv na kmetijsko politiko. Znotraj zborničnih organov, tako voljenih kot imenovanih, se usklajujejo interesi, kar pripelje do enotnih in zato močnejših stališč v pogajanjih. Tako je država z ustanovitvijo zbornice dobila pomembnega partnerja, ki na enem mestu zbere tako stališča članov in stališča stroke, ki deluje v okviru KGZS.

Sistem demokratično izvoljenih članov zbornice skupaj s sistemom strokovnjakov na osmih kmetijsko gozdarskih zavodih, katerih ustanoviteljica je zbornica, zagotavljata kakovostno bazo izkušenj in znanja ter povezanost uporabnikov ter izvajalcev. Takšen sistem nam zavidajo marsikje v Evropi, zato ga spoštujmo in ga razvijajmo. Zbornica sledi svojemu poslanstvu, to je zastopanje javnega interesa, interesov panoge in članov zbornice, za zagotavljanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja ter zdravega okolja in zdrave ter varne hrane za celotno prebivalstvo. Je vezni člen med državo in kmetom, med mestom in podeželjem.

Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma

Rojstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije smo na Pomurskem sejmu doživljali kot rojstvo tudi enega izmed naših otrok. Zbornica je namreč prav na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu sejala prva semena svojih idej po vzoru nekaterih drugih evropskih kmetijskih zbornic. Ob njenem jubileju zato praznujemo tudi na Pomurskem sejmu, pa čeprav v nezavidljivem času. Jubilej bo prav gotovo priložnost za oceno in priznanje pomena te institucije za slovensko kmetijstvo in podeželje ter še posebej za utrditev pomena za ohranitev naše identitete kot kultivirane dežele z vrhunskimi kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Iskreno čestitam v svojem imenu in imenu kolektiva Pomurskega sejma!

Sposobnost prilagoditve

Organiziranost Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se je tudi v razmerah epidemije izkazala za dobro, saj je v največji meri zagotovila, da je kljub oviram potekal prenos znanja na kmetije. Vsebina vseh treh korona zakonov bi bila brez delovanja KGZS za kmetice in kmete bistveno manj ugodna. Izkazalo se je, da je v kriznih razmerah taka organizacija za kmetijstvo še toliko bolj pomembna.

Ohranimo podeželje

Prav je, da se ob obletnicah ozremo tudi nazaj in se zahvalimo. Zato gre danes zahvala vsem, ki so sodelovali pri ustanavljanju zbornice in njenem nadaljnjem razvoju.

Pravijo, da mora biti kmet optimist, drugače ne bi bil več kmet. Zato bodimo optimistični, izkoristimo dane možnosti in priložnosti, pa čeprav se na prvi pogled morda ne zdijo najboljše. Prepričan smo, da smo lahko še enotnejši in s tem tudi še bolj uspešni. Vsi z enakim ciljem: ohraniti in razvijati slovensko podeželje. 

Dosedanji predsedniki zbornice po mandatih

2000 – 2004: Peter Vrisk

2004 – 2008: Peter Vrisk

2008 – 2012: Ciril Smrkolj

2012 – 2016: Cvetko Zupančič

2016 – 2020: Cvetko Zupančič

Msgr. Franci Trstenjak, glavni urednik radia Ognjišče

Radio Ognjišče v svojem programu že 25 let precejšnjo pozornost namenja vprašanjem kmetijstva, pridelave hrane in obdelanosti podeželja. Ob tem z veseljem poročamo o prizadevanjih KGZS za napredek na vseh teh področjih, predvsem pa za dobrobit vseh prebivalcev na podeželju. Veseli in hvaležni smo tudi za sodelovanje vaših strokovnjakov v naših svetovalnih in izobraževalnih oddajah. Ob 20-letnici vam iskreno čestitamo in na vsa vaša prizadevanja za dobro slovenskega kmetijstva kličemo blagoslov!

Pomembnejši dogodki in dosežki minulih 20 let 

2016 – 2020

  • vzpostavitev shem Izbrana kakovost: KGZS je pri vseh specifikacijah eden od nosilcev
  • davčna zakonodaja: pripravili svoje rešitve in predloge pri sistemski ureditvi
  • projekti EIP: KGZS in zavodi sodelujejo v izvedbi večine teh projektov
  • sodelovanje pri odpravljanju posledic po naravnih nesrečah: število naravnih nesreč se povečuje, ocenjujemo obseg škod, svetujemo pri prilagajanju, predlagamo sistemske rešitve
  • registracija nujno potrebnih fitofarmacevtskih sredstev za rastlinsko pridelavo
  • upravljanje z divjadjo in zvermi: opozarjamo na nujnost sistematičnega urejanja
  • ureditev problematike sezonske delovne sile: pobude na zakonodajnem in izvedbenem področju
  • pospeševanje neposredne prodaje s kmetij: vključevanje kmetij v različne mehanizme in pomoč pri tem
  • opozarjanje na pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč
  • ureditev zakonodajnopravnega okvira za Javno službo kmetijskega svetovanja
  • pridobitev certifikata za metodološko usposabljanje svetovalcev po sistemu CECRA ter vzpostavitev sistema
  • integracija v mednarodne povezave kmetijskih svetovalcev
  • umestitev vsebin digitalizacije v kmetijsko svetovanje
  • specializacija sodelavcev javne službe kmetijskega svetovanja
  • priprava  akcijskega načrta dela z mladimi kmeti 2016-2020 »Od mladega kmeta do skrbnega gospodarja«
  • izvedba javnih naročil
  • zaživela nacionalna shema Izbrana kakovost – Slovenija
  • omogočili lastnikom gozdov prodajo lesa s certifikatom PEFC, ki potrjuje izvor lesa iz trajnostno gospodarjenih gozdov
  • uvedba nacionalnega genomskega obračuna plemenskih vrednosti
  • prepoznanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji kot prednostnih poslovnih priložnosti in povečanje področja dela JSKS
  • razširitev vrst dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in poskusno uvajanje socialnih storitev kot nove poslovne priložnosti
  • vključitev malih obsegov prve stopnje predelave v pavšalno obdavčitev po katastrskem dohodku
  • vključitev v tekmovanja za evropsko nagrado za ženske inovacije v kmetijstvu
  • vključitev v Svet za ženske na podeželju pri MKGP
  • vključitev v strokovne odbore nacionalnih poklicnih kvalifikacij

2012 - 2016

  • v sodelovanju z Evropsko komisijo izvedemo projekt Skupna kmetijska politika – kakovost, varnost, blaginja, razvoj. Cilj projekta je osveščanje prebivalcev Slovenije o pomenu SKP, njenih dosežkih in izzivih. aktivno sodelovanje pri oblikovanju stališč glede nove skupne kmetijske
  • sodelovanje pri pripravi in oblikovanju Programa razvoja podeželja 2014 - 2020
  • priprava sprememb Programa razvoja podeželja 2014-2020
  • praznovanje 50 letnice skupne kmetijske politike EU – nosilka projekta: KGZS
  • v sodelovanju z Evropsko komisijo izvedemo projekt »Kmetijstvo je zakon!«. Namen projekta je promocija kmetijstva, kar je eno izmed osnovnih poslanstev KGZS.
  • sprememba zakona za pravičnejši izračun KD
  • nove obdavčitve za kmetijstvo: nasprotovanje KGZS predlogu Zakona o davku na nepremičnine, nasprotovanje obveznemu vodenju knjigovodstva,
  • sodelovanje pri izvajanju aktivnosti iz Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, zavzemanje za pravičnejša razmerja v verigi preskrbe s hrano.
  • pobude za spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih, Zakona o vodah, Zakona o agrarnih skupnostih
  • priprava izhodišč za povsem nov Zakon o gozdovih
  • pobuda volivcem za spremembo Zakona o dohodnini in za spremembo Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije
  • pripombe in predlogi na Uredbo o dopolnilnih dejavnostih
  • predlog 13 uresničljivih in za napredek kmetijstva ter podeželja nujnih ukrepov
  • naravne nesreče: žledolom, pozebe, poplave, plazovi, toča – pomoč pri odpravi posledic in predlogi pri pripravi zakonodaje
  • problematika kmetovanja na VVO
  • na AGRI deležniki v zelenjavni verigi podpisali dogovor o sodelovanju in krepitvi partnerstva v zelenjavni verigi,
  • pomoč kmetijam, ki so vstopile v obvezno vodenje računovodstva na kmetiji
  • posvet na temo zavarovanja v kmetijstvu
  • v sodelovanju z Evropsko komisijo izvedemo projekt Brez predsodkov o kmetijstvu in SKP. Zgodbo kmetijstva in skupne kmetijske politike predstavlja z izpostavitvijo predsodkov in njihovim razblinjanjem
  • pričetek aktivnosti na področju socialnega podjetništva
  • protest proti znižanju finančnih sredstev za javne službe pri KGZS
  • sodelovanje na kongresu evropskih kmetov v Budimpešti
  • zbornici kot regijski predstavnici za regijo Slovenija podeljen certifikat za trajnostno gospodarjenje z gozdovi

 Marjan Hren,  predsednik ZLGS

Najprej bi v imenu ZLGS čestital KGZS ob 20. rojstnem dnevu. Skupaj z lastniki kmetijskih zemljišč smo tudi lastniki gozdnih zemljišč prepričani, da je kot krovna stanovska organizacija v minulih 20-tih letih odigrala pomembno vlogo za slovensko podeželje. V ZLGS se dobro in tudi avtonomno počutimo v prostorih znotraj KGZS ter skušamo čim bolj uspešno sodelovati na področju gozdarstva. Bi si pa želeli, da politika in odločevalci prepoznajo, da je treba strokovni steber gozdarstva znotraj zbornice nujno okrepiti. Čas hitrih podnebnih sprememb in povečanih okoljskih zahtev  do slovenskih gozdov in nas lastnikov pri gospodarjenju z gozdovi zahteva, da dobre prakse svetovalne službe s kmetijskega dela zbornice nemudoma prenesemo tudi na gozdarski del. V tej luči želimo KGZS uspešnih nadaljnjih 20 let.

2008 – 2012

  • nasprotovanje KGZS pavšalni obdavčitvi subvencij 2009,
  • podpora ukinitvi obvezne prahe
  • prva nasprotovanja KGZS predlogu Zakona o davku na nepremičnine,
  • sprememba Zakona o trošarinah – 40 odstotno povečanje priznane trošarine za gorivo v kmetijstvu,
  • znižanje katastrskega dohodka za 36 %,
  • obnova postopka odmere dohodnine 2008 (nezakonito obdavčena OMD plačila),
  • preprečitev dviga trošarine za vina,
  • uspešen protest proti predlogu Zakona o dohodnini (KGZS, Zveza kmetic Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Sindikat kmetov Slovenije)
  • nasprotovanje poskusnemu izračunu nepremičnin GURS,
  • uspešno nasprotovanje Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno,
  • opozorila o položaju kmetov na vodovarstvenih območjih,
  • nasprotovanje spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (bistveno povečan prispevek za zavarovanje kmetov)
  • zahteve za nižjo zakupnino pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS
  • pomoč KGZS po neurjih s točo in močnim vetrom,
  • protest KGZS zaradi neurejenih odškodnin za škodo po volku
  • protest proti zniževanju cen mleka v EU,
  • sodelovanje v projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu,
  • dogovor o možnosti pridobivanja delovnih dovoljenj za delo tujcev v kmetijstvu,
  • ustanovna seja Sveta za kmetijstvo (podpredsednik Ciril Smrkolj),
  • vzpostavitev spletne strani Kupujmo domače,
  • sodelovanje KGZS na srečanju evropskih kmetijskih zbornic v Bruslju
  • opozorila KGZS zaradi prepovedi uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev,
  • konstitutivna seja odbora za spremljanje Kodeksa dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi (predsednik: Ciril Smrkolj)
  • okrogla miza Skupna kmetijska politika od leta 2014 do leta 2020 (KGZS, Zveza kmetic Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Sindikat kmetov Slovenije)

2004-2008

  • z namenom približati podeželje mestu zbornica organizira prvi dogodek Podeželje v mestu
  • uvedeno neposredno elektronsko izpolnjevanje zbirnih vlog na 83 lokacijah kmetijske svetovalne službe,
  • obravnava možnih shem uvajanja reforme SKP, sprejemanje PRP 2007 - 2013
  • zahteve po hitrejšem izplačevanju ukrepov kmetijske politike
  • pričetek izvajanja sistema mlečnih kvot,
  • poziv MKGP, da prilagodi pogoje za pridobitev sredstev EPD zmožnostim slovenskih kmetij in poenostavi administrativne postopke,
  • Spremembe v Zakonu o kmetijstvu (pravica do kmetovanja, zakonska ureditev mojstrskih kmetij, področje gozdarstva, upravni postopek),
  • obravnava Predloga zakona o zaposlovanju in delu,
  • aktivnosti pri pripravi Zakona o financiranju in izvajanju skupne promocije kmetijskih in živilskih proizvodov
  • KGZS se zavzema za spremembo Zakona o vodah – za nadomestila kmetom na VVO
  • sodelovanje zbornice pri pobudi za oceno ustavnosti nekaterih členov Zakona o divjadi in lovstvu,
  • dosežena sprememba Zakona o dohodnini (ponovna uvedba investicijske olajšave za vlaganja v kmetijsko in gozdarsko dejavnost)
  • škoda po neurjih s točo: zbornica se zavzema za vzpostavitev sistema vzajemnega zavarovanja za kmetijske pridelke in rizičnega sklada,
  • predlogi KGZS za ublažitev in sanacijo nastale škode ter zmanjševanje tveganj zaradi naravnih nesreč v kmetijski pridelavi
  • zavzemanje KGZS za pravico do nadomestila za porodniški dopust za kmetice,
  • nasprotovanje povečevanju prispevkov kmetov za zdravstveno zavarovanje,
  • KGZS javno opozorila na nepravilnosti glede izračunov plačil programov v vrtcih s strani staršev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost,
  • uspešno izpogajane spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v korist kmetov,
  • opozarjanje na težave z odkupom in ceno pšenice,
  • opozarjanje na težave pri prireji mesa
  • opozarjanje na težave v govedoreji in prašičereji
  • podpora oddaji mleka v slovenske mlekarnam,
  • zbornica je postala Priznana rejska organizacija v govedoreji in v prašičereji
  • sprejet dogovor med rejskimi organizacijami v govedoreji,
  • vložitev PEFC sheme v proces potrjevanja
  • KGZS si prizadeva za večje izkoriščenje biomase v energetske namene
  • uspešni tožbeni zahtevki za priznanje izobraževanj SKOP 2006,
  • srečanje kmetov treh dežel v Naklem

Alojz Slavko Toplišek, predsednik zveze VINIS

V dvajsetletnem obdobju je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije utrla globoke in pomembne sledi na vseh področjih kmetijske dejavnosti v Sloveniji. Vinogradniki, združeni v zvezi društev vinogradnikov Slovenije VINIS, imamo v KGZS vedno dobre sogovornike in veliko podporo pri naših prizadevanjih, za ohranitev in razvoj vinogradništva in vinarstva, predvsem manjših in srednje velikih vinogradnikov, katere zveza VINIS združuje in zastopa. Naše sodelovanje se kaže ob VINISovih prireditvah, kot je meddruštveno ocenjevanje vin na državni ravni, nastopih na sejemskih dogodkih in ob udeležbi visokih predstavnikov KGZS na naših srečanjih ter prireditvah. KGZS je tudi prisotna v medresorski delovni skupini za ohranitev malih vinogradov, kjer skupaj s predstavniki štirih ministrstev, stroke in naše zveze iščemo poti iz trenutno ne najboljšega stanja našega vinogradništva in vinarstva, predvsem pa si vsi skupaj prizadevamo, da se ustavi trend krčenja in opuščanja vinogradniških površin, kar ima za posledico tudi nepopravljivo degradacijo našega podeželja, kateremu prav vinogradi in številne zidanice dajejo prav posebno lepoto in turistično privlačnost, s katero se radi pobahamo ob vabljenju gostov v naše naravno okolje. Ob dvajsetletnem jubileju izrekamo v zvezi VINIS Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije iskrene čestitke, z željo po našem nadaljnjem dobrem sodelovanju v korist slovenskega vinogradništva, kmetijstva in našega lepega podeželja, ki gotovo pomeni največje bogastvo države Slovenije.  

2000 – 2004

  • KGZS in njeni organi dokončno konstituirani in pričeli z delovanjem,
  • aktivna mednarodna dejavnost,
  • KGZS kritična do nekaterih potez vlade glede vključevanja v EU,
  • protestni shod »Ni prihodnost brez slovenskega kmetijstva«
  • odločna obramba kmetov pri pojavu kloramfenikola v mleku
  • pred referendumom o vstopu Slovenije v EU – KGZS nezaupljiva do obljub vlade, a je podprla vstop v EU,
  • popoln prevzem Skupne kmetijske politike v izvedbenem delu na terenu
  • srečanje s komisarjem EU za kmetijstvo in ribištvo Franz Fischlerjem,
  • katastrofalne razmere v prašičereji, KGZS dosegla uvedbo maksimalne carinske zaščite in izplačilo nadomestila izpada dohodka v prašičereji,
  • KGZS opozarjala na težave vinogradnikov,
  • aktivnosti pri Zakonu o divjadi in lovstvu,
  • ponavljajoče suše in toče – aktivnosti za pomoč oškodovancem,
  • pojav bakterijskega hruševega ožiga
  • nižje takse pri prometu kmetijskih zemljišč,
  • posvet Kaj storiti za zmanjšanje posledic suše v kmetijstvu
  • kongres Kmetijstvo v sosedstvu v Sloveniji,
  • KGZS opozarja na neustrezen pristop na področju obdavčitve kmetijstva
  • težave s financiranjem služb,
  • Anton Martin Slomšek je bil razglašen za zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva
  • izvajanje akcije S kmetije za vas