KGZS
  • O KGZS
    • Poslanstvo zbornice
    • Osebna izkaznica
    • Članstvo
    • Organi KGZS
    • Območne enote
    • Zavodi
    • Strokovni odbori in komisije
    • Zbornični urad
    • Katalog informacij javnega značaja
    • Razpisne dokumentacije
  • Kmetijsko svetovanje
    • Usposabljanja
    • Posvet
  • Zbornica svetuje
    • Novice
    • Dogodki in promocije
    • Razpisi
    • Nasveti
    • Strokovna gradiva
    • Mednarodno sodelovanje
  • Delo organov KGZS
    • Novice
    • Naša stališča in pripombe
  • Pobude in vprašanja
    • Vaša pobuda
    • Vprašajte strokovnjaka
    • Pogosta vprašanja in odgovori
    • Postanite član
  • Za medije
    • Kontakt
    • Sporočila za javnost
    • Glasilo Zelena dežela
    • TV Zelena dežela
    • Radio Zelena dežela
    • Vsi dogodki
  • Novice
  • Kontakti
  • Prijava na e-novice
  • Živinoreja
  • Rastlinska pridelava
  • Gozdarstvo in lovstvo
  • Ekološko kmetijstvo
  • Dopolnilne dejavnosti
  • Gospodarjenje
  • Kmetijstvo in okolje
  • O KGZS
    • Poslanstvo zbornice
    • Osebna izkaznica
    • Članstvo
    • Organi KGZS
    • Območne enote
    • Zavodi
    • Strokovni odbori in komisije
    • Zbornični urad
    • Katalog informacij javnega značaja
    • Razpisne dokumentacije
  • Kmetijsko svetovanje
    • Usposabljanja
    • Posvet
  • Zbornica svetuje
    • Novice
    • Dogodki in promocije
    • Razpisi
    • Nasveti
    • Strokovna gradiva
    • Mednarodno sodelovanje
  • Delo organov KGZS
    • Novice
    • Naša stališča in pripombe
  • Pobude in vprašanja
    • Vaša pobuda
    • Vprašajte strokovnjaka
    • Pogosta vprašanja in odgovori
    • Postanite član
  • Za medije
    • Kontakt
    • Sporočila za javnost
    • Glasilo Zelena dežela
    • TV Zelena dežela
    • Radio Zelena dežela
    • Vsi dogodki
  • Novice
  • Kontakti
  • Prijava na e-novice

Rastlinska pridelava

Rastlinska pridelava obsega pridelavo različnih rastlinskih vrst, ki jih gojimo za prehrano ljudi in živali ali za uporabo v druge koristne namene. Rastlinska pridelava vključuje panoge: poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo, oljkarstvo in travništvo.

Površine in struktura rastlinske pridelave

V rastlinski pridelavi zavzema  največ površin travinje, sledijo pa njivske površine s poljščinami in vrtninami ter trajni nasadi z vinogradi, sadovnjaki, hmeljišči in oljčniki.

Po podatkih SURS je v Sloveniji površin s trajnimi travniki in pašniki 279.216 ha, njivskih površin pa preko 174.000 ha. Na njivah je največ žit (95.193 ha) in krmnih rastlin (54.973 ha), oljnice zavzemajo okrog 11.000 ha, zelenjadnice za trg pa le okrog 2.200 ha. Med trajnimi nasadi je največ vinogradov (15.839 ha), sledijo pa sadovnjaki z okrog 10.000 ha, hmeljišča s 1.500 ha in oljčniki s 1.200 ha.  

Poljedelstvo

Najpomembnejša dejavnost slovenskega poljedelstva je pridelava žit. Največji delež površin je namenjen koruzi (39%), sledita pšenica (28%) in ječmen (21%). Za žita je značilen visok uvoz in konstantno premajhna domača pridelava. Tako površina kot število KMG, ki gojijo žita, se z leti zmanjšuje. Od leta 2000 se je obseg pridelave žit zmanjšal za 7.000 ha. Koruze za zrnje pridelamo okrog 300.000 t s povprečnim pridelkom 8 t/ha, glavnega krušnega žita, pšenice in pire, pa okrog 150.000 ton s povprečnim pridelkom 5 t/ha. Stopnja samooskrbe z žiti je ocenjena na 63%.

Med poljščinami beležimo enega največjih upadov pridelave pri krompirju. Uvoz krompirja se je po vstopu Slovenije v EU iz četrtinskega deleža začel povečevati do več kot 40%. Od leta 1991 do danes so se površine s krompirjem zmanjšale  za več kot 70%. Leta 1991 se je krompir prideloval na 13.087 ha obdelovalnih površin, leta 2017 pa le še na 3.200 ha obdelovalnih površin. Povprečen pridelek je 25 t/ha. Stopnja samooskrbe se je s 83% v letu 2000 znižala na 49% v letu 2017.

Vrtnarstvo (pridelava zelenjadnic)

Sektor pridelave zelenjadnic je v rastlinski pridelavi med najmanjšimi in najbolj kritičnimi. Površine in število pridelovalcev po letih padanja v obdobju 2003-2010 sicer zopet nekoliko narašča, vendar je stopnja samooskrbe še vedno zelo nizka, ocenjena na 38%. V strukturi prevladujejo po obsegu pridelave belo zelje s 385 ha, sledijo čebula z 252 ha, solata s 191 ha ter radič in korenček z okrog 150 ha.

Sadjarstvo

Sadjarstvo ima na območju Slovenije razmeroma dolgo tradicijo, saj naravne danosti omogočajo pridelavo številnih sadnih vrst. Število kmetijskih gospodarstev z nasadi sadja pada, od leta 2008 dalje pa raste površina nasadov. Bilanca proizvodnje in potrošnje sadja gre v smeri velikega uvoza.

Sadje se je v letu 2017 pridelovalo na površini 4.124 ha intenzivnih nasadov ter na 6.450 ha ekstenzivnih nasadov. Površine intenzivnih sadovnjakov z najpogostejšimi sadnimi vrstami so se v zadnjih petih letih zmanjšale za več kot 480 ha. Struktura sadnih vrst v intenzivnih sadovnjakih se je od leta 2012 nekoliko spremenila. Zmanjšala se je površina, zasajena z jablanami, hruškami, breskvami in nektarinami, povečala pa površina, zasajena z lupinastim sadjem in z jagodičjem.

Nasadi breskev in nektarin, so se v zadnjih petnajstih letih skrčili za več kot polovico in obsegajo le še 282 ha. V primerjavi z letom 2012, se je površina zasajena z orehi  podvojila na skoraj 340 ha, postali so druga najbolj zastopana sadna vrsta v intenzivnih sadovnjakih.

Med koščičastim sadjem se je najbolj povečala površina z marelicami (za 90 %), sledili sta površina s češpljami in slivami (za 43 %) in površina s češnjami (za 36 %). Površina, zasajena z višnjami, se je od leta 2012 skrčila skoraj za polovico na le še 7,3 ha intenzivnih sadovnjakov. Površina, zasajena z jagodičastim sadjem se od leta 2012 povečuje in obsega 224 ha. 

V povprečju je stopnja samooskrbe s sadjem pod 40%. 

Vinogradništvo

Površine z vinogradi so bolj ali manj konstantne, število kmetijskih gospodarstev z vinogradi pa pada, prav tako pridelek. Leta 2000 smo pridelali 127.000 t grozdja, leta 2017 pa le 89.000 t.

Po podatkih iz zadnjega popisa v letu 2015 prevladujejo bele sorte grozdja, ki so bile zasajene na okoli 68 % skupne površine vinogradov. Prevladuje sorta grozdja sauvignon, sledita  ji sorti chardonnay, s katero je bilo zasajenih skoraj 180 hektarjev, in malvazija s 160 hektarji. 
Od rdečih sort so v zadnjih petih letih zasadili največjo površino s sorto refošk, 88 hektarjev. Sledili sta ji sorti modra frankinja z 59 ha in žametovka s 56 hektarji. Povprečen vinogradnik obdeluje le 0,5 ha vinograda.

Hmeljarstvo

Hmelj je poleg vode, slada in kvasovk ena od osnovnih surovin v pivovarstvu, v pivu prispeva značilno aromo in grenčico.

Hmeljarstvo v Sloveniji je že tradicionalno izvozno usmerjeno, saj več kot 95%  pridelka hmelja izvozimo. Zaradi ugodne tržne situacije v zadnjih letih so se hmeljne površine povečale, trenutno se prideluje na okrog 1600 ha na območju Savinjske doline, Ptujskega polja, Koroške in Dravske doline. S to pridelavo zaseda hmelj okoli 1% njivskih površin in predstavlja blizu 1% vrednosti kmetijske proizvodnje. Povprečno pridelamo v Sloveniji od 1500 do 2500 t hmelja letno.

Pridelava hmelja v Sloveniji obsega 3% svetovne pridelave. Pridelujemo več kot 20 različnih sort hmelja, prevladujejo sorte Aurora, Savinjski golding, Celeia in Bobek. Pri vzgoji novih sort hmelja se je v zadnjih letih sledilo novim pivovarskim trendom za katere je značilna ne-hmeljska aroma kot je sadna, cvetlična ali  zeliščna, ki se unikatno izraža v različnih tipih piv močnega okusa, značilnih predvsem za manjše pivovarne.

Slovenski hmeljarji so dosegli zaščito geografske označbe slovenskega hmelja: Štajerski hmelj.

Oljkarstvo

Površina oljčnih nasadov se je od leta 2000 podvojila, v zadnjih letih se povečuje tudi pridelek. Od leta 2010 se je število kmetijskih gospodarstev z oljčnimi nasadi povečalo za 160. V količini imamo velik in naraščajoč trgovinski primanjkljaj, ocenjuje se, da bo do leta 2024 do 80% višje povpraševanje po oljčnem olju., kar pomeni velik tržni potencial za domače pridelovalce.

Travništvo

Travinje je definirano kot zelnata vegetacija  v kateri prevladujejo trave.

Travni svet v Sloveniji izkoriščamo neposredno s pašo, posredno s košnjo ali kombinirano (pašno – košni sistem). Travniki in pašniki, še posebej na dobrih rastiščih, dajejo krmo, ki je po vsebnosti in hranilnih snovi zelo ugodna in bogata in lahko v celoti pokrije potrebe po teh snoveh v prehrani goveda in drobnice.

Travniki in pašniki predstavljajo v povprečju zadnjih let preko 50% vse kmetijske zemlje v uporabi kmetijskih gospodarstev.

Viri podatkov:

SURS, KIS, ARSKTRP

Preberi večSkrij
  • KGZS
  • Rastlinska pridelava
Podaljšanje petletnih obveznosti za ukrepa KOPOP in ekološko kmetijstvo
Ekološko kmetijstvo, Kmetijstvo in okolje, JSKS, Zbornica svetuje, Kmetijske podpore, 06. 12. 2019

Podaljšanje petletnih obveznosti za ukrepa KOPOP in ekološko kmetijstvo

Prve petletne obveznosti za izvajanje ukrepov KOPOP in Ekološko kmetovanje se z letom 2019 zaključujejo. Te obveznosti pa bo v letu 2020 mogoče podaljšati za eno leto. V določene operacije je možno vstopiti tudi na novo.

Preberite celotno novico

V ospredju izbrana kakovost za zelenjavo in proizv...

Delo organov KGZS, Strokovni odbori, Zelenjadarstvo, zelišča in vrtnarstvo | 06. 12. 2019
V ospredju izbrana kakovost za zelenjavo in proizvodno vezana plačila

O »Ohranitvenem kmetijstvu« in shemi izbrana kakov...

Kmetijstvo in okolje, Strokovni odbori, Poljedelstvo | 06. 12. 2019
O »Ohranitvenem kmetijstvu« in shemi izbrana kakovost za žita

Lombergarjevi dnevi

Kmetijstvo in okolje, JSKS, Sadjarstvo | 06. 12. 2019
Lombergarjevi dnevi

Delavnica o varni uporabi sredstev za varstvo rast...

Ekološko kmetijstvo, Kmetijstvo in okolje, JSKS, | 28. 11. 2019
Delavnica o varni uporabi sredstev za varstvo rastlin

Še vedno brez podaljšanja obdobja za gnojenje

Kmetijstvo in okolje, Travništvo, pašništvo in pridelava krme, Rastlinska pridelava | 22. 11. 2019
MKGP ni podaljšalo roka za gnojenje, zato morate to opraviti do 15. novembra.

Vse novice o rastlinski pridelavi ...

Trenutno ni aktualnih vsebin! Oglejte si vse dogodke.

Največkrat prenešena gradiva

  • JSKS, Zbornica svetuje,

    Sorte ozimnih žit za setev jesen 2019

    Prenesite PDF
  • Zbornica svetuje, Živinoreja,

    Smernice dobre prakse v primarni pridelavi hr...

    Prenesite PDF
  • Zbornica svetuje, Zelenjadarstvo, zelišča in vrtnarstvo

    Tehnološka navodila za pridelavo solatnic

    Prenesite PDF

Svetovanje in pomoč

KGZS svojim članom ponuja svetovanje in pomoč pri:

 

Izobraževanje

KGZS skrbi za prenos znanja z znanstvenih področij v prakso in lažji dostop do certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije.

Preverite

 

Promocija in trženje

Pomemben del je ozaveščanje javnosti o pomenu kmetijstva v družbi in dvigovanje ugleda kmeta.

Oglejte si možnosti promocije

 

Svetovanje

Zbornica svetuje in pospešuje razvoj gospodarnega in okolju prijaznega kmetijstva, gozdarstva in ribištva.

Nasveti strokovnjakov

  • Novice
  • Dogodki in promocije
  • Razpisi
  • Strokovna gradiva
  • Nasveti

Kontakti

  • Oddelek za strokovne naloge in prenos znanja

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

  • O KGZS
  • Kmetijsko svetovanje
  • Zbornica svetuje
  • Delo organov KGZS
  • Pobude in vprašanja
  • Za medije
  • Novice
  • Kontakti
  • Prijava na e-novice

Vaše mnenje šteje!

Ali vas kaj zanima ali povzroča težave, pa bi radi vprašali strokovnjake? Bi preprosto radi povedali svoje mnenje, imate predlog oziroma rešitev?

Povejte nam

Kontakt

Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana, Slovenija

01/513-66-00

kgzs@kgzs.si

© 2019 KGZS

  • Pravna obvestila
  • Piškotki
  • Produkcija: Creatim

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Strinjam se!

Več o piškotkih!

Odpri/zapri