KAJ JE ZBORNICA

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je danes sodobna zbornica, organizirana po avstrijskem modelu, in ima:

  • notranjo organiziranost, ki temelji na načelu demokracije (volitve po načelu splošne in enake volilne pravice),
  • zbornični sistem na treh ravneh (na ravni države, območnih enot ter izpostav), ki usklajuje posamične is skupne interese članstva: skupni interesi članov niso identični s seštevkom posameznih interesov članov ali skupin, ampak so plod medsebojnega usklajevanja, ki ga zbornica izvaja. Ta sistem se financira izključno iz zborničnega prispevka in ob ukinitvi zbornice tega sistema ne bi bilo več,
  • prek organov zbornice in prek svetov kmetijsko gozdarskih zavodov, katerih ustanoviteljica je, koordinira izvajanje javnih služb kmetijskega svetovanja ter kontrole in selekcije v živinoreji,
  • transparentno poslovanje (splošni akti se objavljajo v Uradnem listu RS, natančno je opredeljen nadzor  - Vlada, Računsko sodišče, zbornični prispevek se odmerja z odmerno odločbo)

KAKŠEN JE PRAVNI POLOŽAJ ZBORNICE

Je javnopravna zbornica, kar pomeni, da jo je država ustanovila z zakonom, ji določila obvezno članstvo in ji zato podelila tudi določena pooblastila. Najbolj pomembna javnopravna funkcija je prav gotovo to, da sodeluje v postopkih normativnega urejanja. Vlada in lokalne skupnosti  morajo zbornico vprašati za mnenje in stališča pri sprejemanju predpisov. Edino zbornica je tista, ki je reprezentativni partner vladi.

CILJI IN NALOGE KGZS

Cilji, zaradi katerih je bila KGZS ustanovljena, so:

  • - varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
  • - svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost;
  • - pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva.

Naloge KGZS so natančno določene v 4. členu  ZKGZ.  Nalog, ki so zapisane v zakonu, je trinajst:

  • obravnava problematiko kmetijstva in gozdarstva ter daje predloge za njun skladen razvoj;
  • oblikuje stališča zbornice za spremembe gospodarskega sistema in ekonomske politike;
  • oblikuje stališča in predloge ukrepov za izboljšanje delovnih razmer v kmetijstvu in gozdarstvu, za gospodarno in okolju prijazno kmetovanje, gospodarjenje z gozdovi, gospodarski ribolov in ribogojstvo;
  • spremlja razmere v kmetijstvu in gozdarstvu ter pristojnim državnim organom, organom lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil daje obvestila in predloge na njihovo zahtevo ali na svojo pobudo;
  • daje pobude za sprejem zakonov in drugih predpisov ter ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo in gozdarstvo in ustreznim organom lokalnih skupnosti posreduje mnenja k predlogom zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo interese kmetijstva in gozdarstva;
  • opravlja za svoje člane strokovno svetovanje na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
  • skrbi za vodenje kontrole proizvodnje in selekcije za govedo, prašiče, konje, drobnico in druge vrste domačih živali, poleg drugih pristojnih inštitucij;
  • skrbi za poklicno izobraževanje in izvaja strokovno usposabljanje svojih članov;
  • podpira in pospešuje sodelovanje kmetijskih in gozdarskih izobraževalnih in raziskovalnih organizacij s kmetijskimi in gozdarskimi obrati;
  • zagotavlja gospodarsko svetovanje oziroma posreduje in pospešuje tovrstno svetovanje, če ga ne izvaja sama;
  • v mejah, ki jih določata zakon in statut, zastopa člane v gospodarskih, tehničnih, pravnih in socialnih vprašanjih, zlasti pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil;
  • vodi seznam svojih članov;
  • opravlja druge naloge.

Skrajšano so naloge zbornice,  določene z ZKGZ:

  • predstavlja interese članstva v zakonodajnih  postopkih,
  • zagotavlja  brezplačno  tehnično, pravno in  ekonomsko svetovanje v kmetijstvu in gozdarstvu,
  • zagotavlja koordinacijo  dveh javnih služb – kmetijskega svetovanja in kontrole in selekcije v živinoreji,
  • informira člane in širšo javnost o aktualnih   dogodkih v kmetijstvu in gozdarstvu  (novinarske konference, izjave za javnost, brezplačni   dvomesečni bilten »Zelena Dežela«, spletne strani),
  • promovira podeželje, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (udeležba na sejmih, organizacija okroglih miz, kongresov, dogodkov….),

ZAKAJ OBVEZNO ČLANSTVO

Primerljiva evropska ureditev:

  • KGZS je bila leta 1999 ustanovljena po vzoru najbolj primerljive – avstrijske zbornice. Člani so postali tisti, ki so imeli vsaj 1,5 ha primerljivih kmetijskih zemljišč. Tudi ostale primerljive zbornice imajo obvezno članstvo (npr. Francija, del Nemčije, Poljska….)

Reprezentativnost:

Z obveznim članstvom:

  • država zagotavlja reprezentativno telo, ki je sposobno zastopati različne interese, ki izhajajo iz različnih naravnih, gospodarskih in socialnih razmer, v katerih se opravlja kmetijska in gozdarska dejavnost.
  • usklajujejo se interesi članstva: skupni interesi članov niso identični s seštevkom posameznih interesov članov ali skupin, ampak so plod medsebojnega usklajevanja, ki ga zbornica izvaja.
  • brez obveznega članstva bi grozila nevarnost, da bi se članski krog zmanjšal, zbornica pa bi pri spremljanju področja kmetijstva in razvoja podeželja izgubila transparentnost, s tem pa bi tudi država izgubila reprezentativnega partnerja, kar bi škodovalo tako javnemu interesu, kot vsem, ki so povezani s kmetijstvom in podeželjem.

Neprimerljivost z gospodarstvom:

Kmetijstvo ni v celoti primerljivo z gospodarstvom (prostovoljno članstvo), ker:

  • kmetijstvo ni le gospodarska panoga, ima tudi vlogo pri ohranjanju poseljenosti, zagotavljanju socialnega ravnotežja, vzdrževanju in ohranjanju kulturne krajine, ohranjanju nacionalne identitete, ohranjanju tradicionalnih značilnosti in etnografskih posebnosti, zagotavljanju prehranske varnosti,  ohranjanje rodovitnosti tal,  varovanju okolja pred onesnaženjem,  preprečevanje zaraščanja., ipd. In tudi tu je  vloga KGZS
  • starostna in izobrazbena struktura slovenskega podeželja (zlasti lastnikov kmetij) je takšna, da nujno potrebujejo močnega in reprezentativnega zastopnika.

Le z obveznim članstvom se lahko opravlja tudi naloge v javno korist in ne le v korist članov

  • člani, ki bi plačevali zbornični prispevek prostovoljno, bi upravičeno pričakovali zgolj komercialne storitve zbornice ,
  • če zbornica nima obveznega članstva, ne moremo govoriti o zbornici, ampak gre za prostovoljno združenje, ki nima javnopravnega statusa in zato ne more zastopati interesov, kot jih zbornica ampak lahko zastopa le ozke interese članov,
  • zagotovljeno je zastopanje interesov VSEH članov in to za področje VSE Slovenije,
  • ker zastopa interese vseh, ki so povezani s kmetijstvom, gozdarstvom in ribištvom (bodisi kot izvajalci dejavnosti, bodisi kot lastniki kmetijskih zemljišč), je pravično in pravilno, da tudi vsi sodelujejo pri bremenu članstva (članarina) in ne le pri koristih, ki jih zbornica doseže.

ZAKAJ PODROČJE KMETIJSTVA RABI MOČNEGA IN PREDVSEM REPREZENTATIVNEGA ZASTOPNIKA

Razlogi za enotno zbornico:

  • ker kmetijstvo ni le gospodarska panoga, ima tudi vlogo pri ohranjanju poseljenosti, zagotavljanju socialnega ravnotežja, vzdrževanju in ohranjanju kulturne krajine, ohranjanju nacionalne identitete, ohranjanju tradicionalnih značilnosti in etnografskih posebnosti, zagotavljanju prehranske varnosti,  ohranjanje rodovitnosti tal,  varovanju okolja pred onesnaženjem,  preprečevanje zaraščanja., ipd.,
  • ker zastopa interese kmetijstva, gozdarstva, ribištva in skrbi za ohranitev in razvoj podeželja, ki predstavlja 89% ozemlja na katerem živi 57% prebivalcev,
  • starostna in izobrazbena struktura slovenskega podeželja (zlasti lastnikov kmetij) je takšna, da nujno potrebujejo močnega in reprezentativnega zastopnika,
  • več kot ena tretjina družinskih članov na kmetiji je starejša od 55 let,
  • kar 44% nosilcev kmetijskih gospodarstev brez izobrazbe oziroma imajo nepopolno osnovno ali osnovno izobrazbo, od kmetijske izobrazbe pa jih ima več kot 64% samo praktične izkušnje,
  • ker le reprezentativna javnopravna zbornica usklajuje skupne in posamične interese članstva tudi v javnem interesu. V kolikor gre za zasebnopravno zbornico, se morajo izvrševati samo parcialni interesi članstva,
  • ker prek ustanoviteljstva javnih kmetijsko gozdarskih zavodov koordinira in usklajuje delo javnih služb s področja kmetijstva za področje vse Slovenije.

KAJ BI SE ZGODILO OB MOREBITNEM PROSTOVOLJNEM ČLANSTVU

To bi pomenilo takšno zmanjšanje članstva, da bi zbornica izgubila transparentnost. Ravno preko obveznega članstva sta zagotovljeni verodostojnost dela zbornice in njena objektivnost, kar je bistvo zbornične neodvisnosti. Če zbornica nima obveznega članstva gre za prostovoljno združenje, ki nima javnopravnega statusa in zato ne more zastopati interesov, kot jih zbornica, ampak lahko zastopa le ozke interese članov,

Prostovoljno članstvo bi pripeljalo do likvidacije zbornice (večina bi se izpisala), s tem pa kmetje izgubijo vpliv na izvajanje javnih služb in s tem tudi na državo. Oblikovanje zakonodaje bi bila izključna pristojnost države, ki pa že zdaj pogosto pripravi povsem neživljenjske predpise.

To, da ob prostovoljnem članstvu le to drastično upade, ni posledica tega kaj in kako dobro delaš, ampak je to dejstvo, ki se je že zgodilo v Evropi (izkušnje iz tujine v primeru gospodarskih zbornic  kažejo, da v prostovoljnem članstvu ostane od 3 do 5 odstotkov subjektov).  Pri fizičnih osebah bi bil verjetno ta odstotek še manjši.

OBVEZNO ČLANSTVO NI USTAVNO SPORNO

O vprašanju protiustavnosti obveznega članstva so odločala že številna ustavna sodišča in tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Evropsko sodišče  je pri presojanju članstva v belgijski zdravniški zbornici zavzelo stališče, da svoboda združevanja ne zajema javnopravnih asociacij, kakršne so zbornice z obveznim članstvom. Slovensko Ustavno sodišče je sledilo praksi evropskega sodišča in odločilo, da obvezno članstvo ne posega v svobodo združevanja, torej,  da se pravica in 42. člena Ustave RS (pravica do zbiranja in združevanja) ne razteza na zbornice z obveznim članstvom.

POMEMBNOST OBVEZNEGA ČLANSTVA PO MNENJU USTAVNEGA SODIŠČA

O pomembnosti obveznega članstva za javnopravno vlogo zbornice je v svoji odločbi št. U-I-283/99-28 pisalo tudi Ustavno sodišče RS in sicer:

  • da bi država na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva lahko uspešno odigrala svojo vlogo, mora nenehno spremljati dogajanja v kmetijstvu, gozdarstvu n ribištvu in po potrebi sproti ukrepati,
  • obvezno članstvo v KGZS in obvezno plačevanje članarine zagotavljata uresničevanje njenih temeljnih nalog, ki jih določa 4. člen ZKGZ,
  • pravni položaj KGZS (obvezno članstvo)  izhaja iz pravno sistemske ureditve, v kateri si država zagotovi reprezentativno telo, ki bo sposobno zastopati različne interese, ki izhajajo iz različnih naravnih, gospodarskih in socialnih razmer, v katerih se opravlja kmetijska in gozdarska dejavnost in na katerega se država obrne za strokovno mnenje in mu prepusti pospeševalne in spodbujevalne funkcije,
  • skupni interesi članov niso identični s seštevkom posameznih interesov članov ali skupin, ampak so plod medsebojnega usklajevanja, ki ga zbornica izvaja z zborničnim mehanizmom,
  • brez obveznega članstva bi grozila nevarnost, da bi se članski krog zmanjšal, zbornica pa bi pri spremljanju gospodarskega življenja na področju kmetijstva in gozdarstva izgubila transparentnost,
  • za dosego ciljev zbornice je obvezna včlanitev vseh subjektov, ki opravljajo kemtijsko dejavnost primeren ukrep,
  • da bi zagotovil reprezentativnost, je moral zakonodajalec vanjo vključiti čimveč subjektov,
  • zbornica je bila ustanovljena zato, da opravlja naloge v javnem interesu, dobro opravljanje teh nalog pa koristi tudi članom zbornice.