Poslanstvo

Zastopanje javnega interesa, interesov panoge in članov KGZS za zagotavljanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja ter zdravega okolja in zdrave varne hrane za celotno prebivalstvo.

Vizija KGZS:

Ključni dejavnik razvoja podeželja v korist članov KGZS in v zadovoljstvo državljanov Slovenije.

Cilji:

Cilji, zaradi katerih se je ustanovila in deluje zbornica, so:

  • varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
  • svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost;
  • pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva.

Naloge:

Skrajšano so naloge zbornice,  določene v 4. členu Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije:

  • predstavlja  interese članstva v zakonodajnih  postopkih,
  • zagotavlja  brezplačno  tehnično, pravno in  ekonomsko svetovanje v kmetijstvu in gozdarstvu,
  • zagotavlja koordinacijo  dveh javnih služb – kmetijskega svetovanja in kontrole in selekcije v živinoreji,
  • informira člane in širšo javnost o aktualnih   dogodkih v kmetijstvu in gozdarstvu  (novinarske konference, izjave za javnost, strokovni članki v različnih revijah in na spletu,  brezplačni bilten »Zelena Dežela«),
  • promovira podeželje, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (udeležba na sejmih, organizacija okroglih miz, kongresov, dogodkov….),

Zgodovina in pravni okviri delovanja

Začetki zborničnega organiziranja v Sloveniji segajo v leto 1937. Takrat je bil sprejet zakon (državna odredba) o Kmetijsko gozdarski zbornici (KGZ), ki je veljal do leta 1941. Po vojni je bila 1952 ustanovljena kmetijsko gozdarska zbornica, ki je zastopala interese takratnega družbenega kmetijstva. Ta zbornica je bila leta 1960 ukinjena. Po letu 1960 je bilo družbeno kmetijstvo zastopano v Gospodarski zbornici Slovenije.

Kmetje so postali člani gospodarske zbornice šele z ustanovitvijo Zadružne zveze Slovenije leta 1972. Ker pa kmetje niso bili obvezni člani zadružnih organizacij, so bili v zborničnem sistemu v podrejenem položaju.

Ideja in zahteva po ustanovitvi kmetijsko gozdarske zbornice, ki bi zastopala interese celotnega kmetijstva, se je v procesu osamosvajanja pojavila leta 1988 – ob nastanku Slovenske kmečke zveze.

Priprave na zakon so se začele leta 1990. V razgibanem obdobju tranzicije, polnem strahov pred velikimi spremembami, pred organiziranjem kmetov, in da se z ustanovitvijo KGZ krepi le ena politična opcija, v parlamentu takšnemu organiziranju kmetijstva niso bili naklonjeni.

V letu 1994 je bil v parlament vložen prvi predlog Zakona o KGZS, ki je bil deležen velikega nasprotovanja. Zaradi številnih pripomb in amandmajev je bil predlog umaknjen.

Novi predlog zakona o KGZS je prišel v Državni zbor RS leta 1997 in je bil v primerjavi s predlogom iz leta 1994 bistveno skrajšan, s 119 na 46 členov. Pri oblikovanju zakonodaje za ustanovitev KGZS so bile izredno dragocene izkušnje in pomoč, ki sta jo nudili avstrijski zbornici iz Celovca in Gradca.

Kljub nasprotovanju nekaterih političnih opcij je bil naposled 20. maja 1999 sprejet Zakon o KGZS. Vendar pa je bil sprejet v okrnjeni varianti, saj ni določal pristojnosti nad lovstvom, gozdarskimi izvajalskimi organizacijami in kmetijskim šolstvom.

V drugi polovici leta 1999 in v začetku leta 2000 so potekale priprave na ustanovitev KGZS. Volitve v svet KGZS so bile 9. aprila 2000, ustanovna seja sveta KGZS pa je potekala 12. maja 2000. Volitve v svete območnih enot KGZS in odbore izpostav območnih enot KGZS so potekale decembra 2000.

Z Zakonom o KGZS  je KGZS prevzela ustanoviteljske pravice območnih zavodov in centrov za sadjarstvo in vinogradništvo. Tako se je uredil tudi status teh institucij, ki so bile do takrat še vedno organizirane po zakonu o združenem delu. Tudi v nekaterih evropskih državah (Avstrija, Nemčija, Francija) so takšni centri oziroma zavodi organizirani v okviru zbornic, v teh centrih pa delujejo strokovne službe, ki izvajajo javna pooblastila. Te službe so tudi bolj učinkovite, ker  imajo na njihovo delovanje neposredni vpliv uporabniki - kmetje.

Vse od ustanovitve dalje so bile pripombe v zvezi z organiziranostjo zbornice vezane zlasti na obvezno članstvo in na vstopni prag za članstvo (višina katastrskega dohodka), zato je bilo podanih veliko pobud za oceno ustavnosti zakona in pa predlagane spremembe zakona. Pobude za oceno ustavnosti obveznega članstva so bile neuspešne in Ustavno sodišče RS (US) je v obrazložitvah svojih odločb zapisalo, da obvezno članstvo v KGZS ni sporno.

Po mnenju US ravno obvezno članstvo in članarine zagotavljata uresničevanje temeljnih nalog zbornice, saj bi brez obveznega članstva grozila nevarnost, da bi se članski krog zmanjšal, zbornica pa bi izgubila transparentnost.

Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je bil deležen veliko poskusov sprememb. V 16 letih od sprejetja je bilo pripravljenih kar 13 sprememb zakona, od tega jih je Državni zbor RS obravnaval deset, izmed teh desetih pa sta bila sprejeta le oba vladna predloga (2004 in 2008).

Po tem, ko se je z novelo leta 2004 zakon uskladilo z dvema odločbama ustavnega sodišča (določitev meril za višino zborničnega prispevka in upoštevanje načela splošne in enake volilne pravice), je bila večja sprememba leta 2008, ko se je število obveznih članov zmanjšalo kar za 60.000. S tem se je ugodilo težnjam tako politike kot dela članstva, da se članstvo približa tistim, ki se dejansko ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.

KGZS danes in jutri

Po vseh letih delovanja je nesporno, da kmetijstvo potrebuje močno, reprezentativno organizacijo. Ob vseh razpravah o zbornični organiziranosti se je treba zavedati, da kmetijstvo ni le gospodarska panoga; ima tudi vlogo pri ohranjanju poseljenosti, zagotavljanju socialnega ravnotežja, vzdrževanju in ohranjanju kulturne krajine, ohranjanju nacionalne identitete, ohranjanju tradicionalnih značilnosti in etnografskih posebnosti, zagotavljanju prehranske varnosti, ohranjanju rodovitnosti tal, varovanju okolja pred onesnaženjem in preprečevanju zaraščanja.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije se bo prek demokratično zgrajenega sistema še naprej zavzemala za ohranitev in razvoj slovenskega kmetijstva  in podeželja. Ne samo v korist svojih članov, ampak tudi v korist vseh državljanov in državljank Slovenije.