Kmetijsko svetovanje

Temeljni cilji, ki jih s svojim delom uresničuje služba, so skladni s cilji kmetijske politike v Republiki Sloveniji in v skladu z resolucijo o strateških usmeritvah.

JSKS - Javna služba kmetijskega svetovanja

Naloge na področju kmetijskega svetovanja

Naloge so opredeljene v 123. členu Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15 in 27/17; v nadaljnjem besedilu Zakon o kmetijstvu), Uredbi o načinu in obveznostih izvajanja javne službe kmetijskega svetovanja (Uradni list RS št. 60/17), Pravilniku o pogojih glede prostorov, opremljenosti in kadrov, ki jih mora izpolnjevati izvajalec javne službe kmetijskega (Ur.list RS št. 63/17 in Pravilniku o določitvi cen storitev javne službe kmetijskega svetovanja, ki so za uporabnike plačljive (Ur. List RS št. 11/18) so zlasti:

svetovanje v zvezi s tehnološkim, gospodarskim in okoljevarstvenim področjem opravljanja kmetijske dejavnosti,
svetovanje in pomoč pri izdelavi razvojnih načrtov za kmetijska gospodarstva,
svetovanje in pomoč pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike,
svetovanje in pomoč pri organizaciji in delovanju rejskih organizacij, organizacij pridelovalcev in drugih oblik proizvodnega združevanja kmetijskih pridelovalcev,
svetovanje na področju kmetijskih in s kmetijstvom povezanih predpisov.

Poleg nalog iz prejšnjega odstavka JSJS vključuje tudi: vodenje, usmerjanje in koordinacijo dela JSKS ter usposabljanje svetovalcev.

V letu 2018 je javna služba kmetijskega svetovanja dosegla svojo končno pravno ureditev.

Prizadevanja različnih vodstvenih ekip te službe od leta 1990 dalje, ki so izkazovala potrebo po sistemski ureditvi pomembne službe v slovenskem kmetijstvu je bilo končno realizirano. Z zakonodajo smo dobili podlago za moderno ureditev službe, ki je integrirana v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in zato s stikom do kmetij. JSKS je znotraj sistema neodvisna in samostojna, deluje znotraj sistemov devetih pravnih oseb, ki s svojo razvejano strukturo predstavljajo del zaokroženega sistema prenosa znanja v prakso, kar je naša prednost in hkrati prioritetni cilj države tudi v prihodnje. Sodelavci te službe so z leti pridobili mnogo izkušenj in vsak nov izziv sprejemajo kot del poklica, ki ga opravljajo. Biti kmetijski svetovalec pomeni, nikoli biti zadovoljen z doseženim in se vedno učiti ter naučeno prenašati kmetom za njihov uspeh.

Strateški cilji dela JSKS

V programu dela, ki je del Uredbe o načinu in obveznostih izvajanja javne službe kmetijskega svetovanja (Uradni list RS št. 60/17) so ob splošnih ciljih, ki izhajajo iz posameznih področij kmetijske pridelave in ob zagotavljanju skladnega razvoja podeželskih območji, naslednji strateški cilji izvajanja JSKS:

- dvig inovacijske in prilagoditvene sposobnosti slovenskega kmetijstva ter večja vloga znanja pri odločanju
- izboljšanje usposobljenosti na kmetijah
- krepitev svetovalnega dela za razvojne potrebe kmetijstva in izvajanje resolucije
- krepitev raziskovalne in svetovalne strukture ter izboljšanje strokovno – raziskovalnega sodelovanja med institucijami v verigi prenosa znanja
- učinkovitejši prenos znanja z globalne in nacionalne ravni v kmetijstvo

Organizacijska struktura in področja dela

Delo javne službe kmetijskega svetovanja v Sektorju za kmetijsko svetovanje poteka v treh oddelkih:
Oddelek za kakovost kmetijskega svetovanja in razvoj
Oddelek za strokovne naloge in prenos znanja v kmetijstvu
Oddelek za kmetijsko politiko in razvoj podeželja