Turizem na kmetiji je dejavnost, ki omogoča obstoj številnim manjšim kmetijam, na katerih gospodarijo ob delu s turisti ter ostalimi dopolnilnimi dejavnostmi. V sklopu sejma AGRA je na pobudo vodje službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije Andrejke Krt potekala razprava na temo turizma na kmetiji. Povzemamo nekaj razmišljanj o potrebni strategiji pri razvoju turizma na kmetijah.

Ključne besede: AGRA, turizem na kmetiji, KGZS, posvet

Avtor: Tatjana Vrbošek

Splošen uvod v kmetijstvo in njegovo večrazsežnostno nalogo na podeželju je podal direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Martin Mavsar. Med prednostmi turizma na kmetiji je izpostavil dodaten vir prihodkov, ohranjanje podeželja in tradicije, trajnost, razpršitev turističnih tokov, izobraževalni pomen ter povezovanje lokalnih skupnosti.

»Turizma na kmetiji ni, če nimamo kmetije, kmetijske dejavnosti na kmetiji, kmetov. Za podeželski prostor danes tekmuje bistveno več interesentov, akterjev, dejavnosti, kot se je to dogajalo pred 10, 20 ali 30 let nazaj. Tudi turizem na kmetiji ima več tekmecev in mu je težje in ne lažje,« je povedala prof. dr. Barbara Lampič s Filozofske fakultete v Ljubljani. V Sloveniji imamo 182.023 turističnih ležišč, od tega jih je na turističnih kmetijah 6.000. Kljub temu, da imajo turistične kmetije le 3,5 % vseh turističnih ležišč, so na nekaterih območjih pomemben del prenočitvenih zmogljivosti. Število turističnih kmetij povečuje, tako smo v Sloveniji od leta 2020 izgubili eno osmico, pridobili pa 27 izletniških kmetij, 14 vinotočev in kar 177 nastanitvenih kmetij. Povečala se je tudi ponudba začasnih nastanitev čez poletje, ki jih ponuja več kot 60 kmetij s turističnimi ležišči.

Pristno, živo in kulturno bogato

"Turizem ni nujno zlata ura z vodometom. Turizem na podeželju temelji na jasnem, aktivnem kmetijstvu. Le kmetijstvo lahko ohrani podeželje takšno, kot ga poznamo – pristno, živo in kulturno bogato. Lepote slovenskega podeželja niso samoumevne, zato potrebujemo aktivnega kmeta. In kjer je kmet aktiven, tam je tudi prostor za turizem,« meni predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek. Poudarja, da kmetijstvo in podeželje hodita z roko v roki. »Z ukrepi, ki razvijajo kmetijstvo, razvijamo tudi podeželje. Zato potrebujemo nacionalno strategijo in ustrezno infrastrukturo. Če želimo, da bo turizem na podeželju uspešen, moramo vlagati v povezovanje, dostopnost in prepoznavnost. Turizem na podeželju ni luksuz, je način, kako ohraniti našo kulturno krajino, našo identiteto in našo prihodnost."

Brez vlaganj ne gre

»Turizem je panoga, v kateri brez vlaganja hitro izgineš. Ves čas je treba vlagati – v infrastrukturo, ponudbo, v ljudi. Potrebujemo razpise, potrebujemo državno pomoč. Vsi se radi hvalimo s podeželjem, a to zahteva konkretna vlaganja. Poletna sezona je ključna, takrat moramo zaslužiti za celo leto. Turizem ni za vsakogar – je eden najlepših, a tudi najtežjih poklicev,« je svojo izkušnjo z gospodarjenjem na turistični kmetiji opisala predsednica Združenja turističnih kmetij Slovenije Urška Topolšek Planinšek in poudarila, da so med turističnimi kmetijami kar precejšnje razlike. Kmetije na bolj razvitih območjih imajo več gostov, druge pa se borijo za preživetje. Vodenje turizma na kmetiji nikakor ni preprosto. Gostje so zelo vedoželjni, sprejmeš jih v svoj dom. Kmetije se med sabo povezujejo in druga drugi pomagajo. Osebno bi si želela večjo podporo države v smislu zmanjšanja birokracije. Pri tem je za primer izpostavila biovarstvene načrte: »Otrok na kmetiji ne sme pobrati jajca, razen če je v skafandru. Turistična kmetija lahko zaprejo vrata zaradi takih zahtev. Tega v Avstriji ni. Potrebujemo manj birokracije, več kmečke logike. Potrebujemo promocijo in ozaveščanje gostov, da turistična kmetija pomeni živo hrano, nekaj pristnega. Na kmetijo se gre jest kakovostno, dobro. Na kmetijo ne greš zato, ker je poceni. Kmečki turizem pomeni kakovost in ne poceni alternativa.«

Zgodba zgodovinarja in njegove osmice

»V Sloveniji se soočate z izzivi, ki pa niso tako drastični kot v Italiji. Če se komu zdi, da trenutna situacija v zvezi z birokracijo ni normalna, je to morda zato, ker je doslej živel v nekakšni idilični oazi. A čas je, da se sprijaznimo s spremembami in sistemom, ki je dejansko tu,« je v sklopu posveta povedal zamejski Slovenec Franc Fabec.

Pred tridesetimi leti se je, po izobrazbi zgodovinar, odločil za povsem novo pot, za kmetovanje. V družini, ki ni imela nobene povezave s kmetijstvom. Oživili so tradicijo osmice. Osmice so predhodnice današnjega kmečkega turizma, gre za dopolnilno dejavnost kmetij, ko se hrane ni zgolj prodajalo, temveč se jo ponudi gostom. Na prostoru avstro-ogrske imajo osmice tako kar 300-letno tradicijo.

V zadnjih treh desetletjih so osmice doživele preporod. Včasih so bile neprepoznavne, celo kupovale so hrano za prodajo. Fabec je začel drugačen pristop in z rejo lastnih prašičev, prvemu je bilo ime Primož, ter pridelavo lastnega vina. Danes zredijo 50 do 60 prašičev letno in pridelajo 100 hektolitrov vina, in vse to ponudijo gostom. Njihova osmica je postala zgled drugim. Na tržaškem Krasu je danes okoli 110 osmic, razporejenih na 50 kilometrskem pasu z italijanske strani meje. Osmice so postale prostor druženja, obiskuje jih zelo različna struktura ljudi, od lokalnih prebivalcev do predsednika republike. Njihova pristnost in drugačnost sta jih naredili prepoznavne in zaželene.

V Italiji je zakonodaja za kmečki turizem strožja. Osmica pomeni, da na kmetiji ponujaš lastno hrano, medtem ko kmečki turizem pogosto vključuje prodajo hrane, ki ni nujno pridelana na isti kmetiji. Ob tem poudarja, da je treba gostu ponuditi nekaj, kar mu ostane v spominu, ne zgolj klasične ponudbe, temveč doživetje. Je pa opozoril na nesprejemljivo veliko število turistov v Sloveniji. Slovenija ima dva milijona prebivalcev in letno več kot šest milijonov turistov. »To je preveč, ustavite promocijo in zaprite meje,« se je na ta podatek slikovito odzval Fabec. Namesto turbo turizma, ki ga najdemo na Bledu ali v Milanu je v primeru turizma na kmetijah smiselno razvijati turizem, ki temelji na naravi, zgodbah in pristnosti.

Naravni ambient, lep ali ne, mora postati atrakcija. Jama je zanimiva, če jo predstaviš z zgodbo. S tem ustvariš kulturo in dvojni kapital – izkušnjo in spomin. Ključno je znanje. Tišina, suhi zidovi, drevje, vse je lahko zanimivo, če znaš to predstaviti. Pomembno vlogo države vidi v vzgoji posameznikov, ki znajo tovrstno bogastvo posredovati. Zavest o vrednosti lokalnega okolja je temelj trajnostnega in uspešnega turizma. Osmice so dokaz, da se z znanjem, pristnostjo in spoštovanjem tradicije lahko ustvari nekaj izjemnega – nekaj, kar ostane v srcu turista še dolgo po obisku.

Povezovanje ministrstev in univerz

 Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za kmetijstvo na MKGP Simona Vrevc je izpostavila zahtevnost postopkov za izvedbo razpisov in napovedala, da bo februarja 2026 objavljen razpis za diverzifikacijo dejavnosti na kmetijah. Zanj naj bi bilo namenjenih devet milijonov evrov. Prav tako je izpostavila, da je treba kmetijstvo in s tem tudi turizem na podeželju umestiti med vse razvojne prioritete in strateško razmišljati naprej.

Generalna direktorica direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo Dubravka Kalin je poudarila: »Gost, ki pride k nam, mora dobiti vrednost za denar, ki ga da.« Pri tem je izpostavila problem infrastrukture, ki bistveno večjega števila turistov ne prenese, ter poudarila pomen države pri razvoju javne infrastrukture. »Tudi kanalizacija mora biti urejena,« je poudarila in izpostavila primere pritožb nad slabo ponudbo, ki jih pošiljajo nezadovoljni turisti na pristojno ministrstvo. STO v svet pošilja informacije v superlativih, a doma obljubi še sledimo. Na zakonodajni ravni je izpostavila dobro sodelovanje z MKGP ter letošnji razpis za turistične kmetije, na katerega so prejeli deset vlog in odobrili štiri za skupaj 5,6 milijona evrov naložb. Zavrgli so vloge, ki so jih oddali s. p.-ji in podjetja. O potrebi po strategiji razvoja turizma na podeželju, preko katere bi lahko prišli do izvedbenega akcijskega načrta, ocenjuje, da bi se lahko pripravila kot ciljno raziskovalni program ob sodelovanju kmetijskega in gospodarskega ministrstva.

Na uspešne projekte, ki jih sofinancirajo Leader programi, ki so že pripomogli k razvoju podeželja, je opozorila prof. dr. Irma Potočnik Slavič s filozofske fakultete v Ljubljani. Izpostavila je pomen dela Lokalnih akcijskih skupin, ki jih je v Sloveniji 37. Od leta 2007 je bilo prek njih s pomočjo metode Leader, v Sloveniji izvedenih prek 3.000 različnih projektov. Gre za sodelovanje kmetov, lokalnih podjetij, društev in javnih ustanov. Vzpostavljeno je bilo ogromno partnerstev, 25 % denarja, kar pomeni 40 milijonov evrov, je bilo namenjenih za turizem in promocijo na podeželju. Prek teh programov je bilo narejene ogromno infrastrukture, tematskih poti, izobraževanj in promocije. Uspešno sta sodelovali tudi ministrstvi za gospodarstvo in kmetijstvo, ki sta uspeli delovati povezano. Tudi pri načrtovanju bodočnosti je treba delovati skupaj, poudarja Potočnik Slavičeva, kar vidi kot ključni cilj strategije razvoja turizma na kmetijah. »Različni ponudniki turizma na podeželju naj sedejo za isto mizo in oblikujejo skupne prostorsko specifične zgodbe oziroma turistične produkte.« Pri tem je izpostavila pereč problem napačnega prikaza kmetijstva in turizma na kmetijah v šolskih učbenikih ter opozorila na nujnost ustrezne predstavitve razvoja podeželja.