EIP - Konoplja

 

 

EIP-KONOPLJA

Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam ter varovanju virov v kmetijstvu

Poteka v okviru ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020, podukrep 16.5 Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.

Splošne informacije o projektu

Projekt bo pokrival tematiko pridelave konoplje kot rastline, ki je primerna za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ugodna za trajnostno rabo tal kmetijskih zemljišč.Konoplja je rastlina, ki ob intenzivni rasti izredno učinkovito veže CO2 iz ozračja. Stebla, ki predstavljajo velik del rastline in vezanega CO2 v biomaso, se lahko uporabljajo za izdelavo trajnih naravnih materialov (vlakna, tekstil, gradbeni material. Stebla se s primernim načinom zadelave lahko uporabljajo tudi za sekvestracijo ogljika v tla. Konoplja za svojo rast ne potrebuje velikih količin dušika. Konoplja je rastlina, ki je prilagojena na visoke temperature. Globok koreninski sistem ji omogoča izkoriščanje vode in hranil iz globljih plasti tal, s čimer je rastlina odpornejša na sušo.Uvajanje konoplje kot strniščnega dosevka na kmetijah preprečuje vetrno in vodno erozijo. Po glavni kulturi veže morebitni odvečni dušik in ostala hranila iz tal. Hitra rast in sposobnost vezave težkih kovin in onesnaževal jo odlikuje tudi kot fitoremediacijsko rastlino na površinah, ki se preusmerjajo v ekološke ali na površinah, ki so bile degradirane s strani onesnaževal in se jih želi ponovno vzpostaviti za kmetijsko pridelavo. Globok koreninski sistem, ki po spravilu ostaja v tleh, blagodejno vpliva na organsko snov v tleh. Pezdir iz konopljinih stebel se lahko uporabi kot gnojilo. Uvajanje konoplje kot glavne poljščine v kolobar lahko ugodno vpliva na rabo hranil iz tal, neuporaba FFS pa ohranja mikobioto v tleh, kar posredno vpliva na ohranjanje rodovitnosti tal.Zaradi zmanjšane uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev konoplja ugodno vpliva na naravne habitate v okolicah njivskih površin, kjer raste. V posevkih konoplje se živali lahko skrijejo in pri tem ne povzročijo toliko škode kot pri nekaterih drugih kulturah. V času cvetenja predstavlja pašo za številne žuželke, v času semenjenja pa so dela pridelka deležne tudi ptice. 

Cilji projekta:

 

  • uporabiti svetovno in že obstoječo domačo bazo znanj in rezultatov znanstvenih in svetovalnih ustanov s področja pridelave in rabe konoplje in jih prenesti v prakso na slovenskih kmetijah
  • ugotoviti in uveljaviti vlogo, ki jo ima konoplja pri varovanju kmetijskih virov in prilagajanju na podnebne spremembe na slovenskih kmetijah
  • izkoristiti prednosti, ki jih vključevanje konoplje v kolobar omogoča na kmetiji v luči dodatnega prihodka, podnebnih sprememb in varovanja naravnih virov (organska masa, odpornost na sušo, skladiščenje ogljika, rahljanje tal, odpornost na vremenske pogoje, škodljivce in bolezni, …),
  • izboljšati in optimizirati posamezne agrotehnične ukrepe v pridelavi konoplje za različne namene v različnih pedoklimatskih pogojih
  • priporočiti dobro kmetijsko prakso pri pridelavi konoplje za različne namene v naših pedoklimatskih razmerah
  • predstaviti možnosti in načine spravila pridelka glede na namen uporabe konoplje
  • predstaviti možnosti najboljše zadelave žetvenih ostankov konoplje v tla – uporaba slame za obogatitev organske mase v tleh
  • predstaviti možnosti predelave in širitve industrijske rabe konoplje kmetom, stroki in širši javnosti.
  • povečati zanimanje pri zainteresirani javnosti (strokovnjaki, pridelovalci, študentje, trgovci, kupci) za prehranske produkte, kozmetiko, tekstil in gradbeni material iz konoplje – v luči trajnosti, varovanja naravnih virov in prilagajanja podnebnim spremembam.

Pričakovani rezultati:

  • povečan delež konoplje v kolobarju
  • manjša obremenitev okolja z mineralnimi gnojili in FFS na konvencionalnih kmetijah
  • izboljšana struktura tal, izboljšana zračnost tal, večja fiksacija ogljika v tla, manjša zapleveljenost
  • povečana masa organske snovi v tleh in večja sposobnost tal za zadrževanje vode (na račun velike mase korenin, novih načinov zaoravanja slame, novih kombinacij z dosevki)
  • identifikacija škodljivih, potencialno škodljivih in koristnih vrst žuželk v posevkih konoplje na posameznih lokacijah v posameznih letih
  • večja odpornost kmetij na podnebne spremembe (predvsem suša)
  • bolje povezana pridelava in predelava in povečanje prihodkov v kmetijski panogi (povečane možnosti za nove izdelke in prodajo surovin)

Partnerji projekta:

  • KGZS - Zavod Maribor, vodilni partner
  • Zadruga Konopko z.o.o.
  • KGZS
  • KGZS - Zavod Celje
  • KGZS - Zavod Murska Sobota
  • KGZS - Zavod Novo Mesto
  • KGZS - Zavod Kranj
  • Kmetija Krevh
  • Kmetija Redek
  • Kmetija Pri omi Neži
  • Kmetija Škofic
  • Korenika, socialno podjetje
  • KOSI, d.o.o.
  • ŠC Šentjur

Trajanje projekta:

01.12.2020 – 4.12.2023

Povezave: