Škode zaradi neurij ogrožajo obstoj kmetij

Škode zaradi neurij ogrožajo obstoj kmetij

Kmetijstvo in okolje, Sporočila za javnost  | 
Sevnica je eden od krajev, kjer jih je prizadelo neurje

Sevnica je eden od krajev, kjer jih je prizadelo neurje

Ob vse pogostejših neurjih in drugih negativnih vplivih na kmetijstvo zaradi podnebnih sprememb Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije opozarja, da je treba v okviru skupne kmetijske politike povečati obseg sredstev za naložbe za zmanjševanje tveganj v kmetijstvu (zaščita proti toči, pozebi, suši, poplavam…), oblikovati sistem zavarovanja z najvišjo stopnjo sofinanciranja, ki bo finančno vzdržen za kmete, ter ustanoviti rizični sklad za pokritje škod

Neurja s točo letos niso prizanašala in so doslej povzročila že veliko škode v kmetijstvu in gozdarstvu. Tako je bilo tudi to nedeljo, ko je neurje s točo povzročilo škodo v skoraj tretjini slovenskih občin. Tokratna škoda v kmetijski pridelavi se bo štela v milijonih, k tej bo treba prišteti še škodo, ki je bila povzročena na stanovanjskih in gospodarskih poslopjih na kmetijah ter drugod.
Škodo si je v zahodnem delu sevniške občine v spremstvu sevniškega župana Srečka Ocvirka ogledal tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič.
Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je ob ogledu izpostavil: »Ob vse pogostejših neurjih in drugih negativnih vplivih na kmetijstvo zaradi podnebnih sprememb na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije opozarjamo, da je treba večjo pozornost nameniti naložbam za zmanjševanje tveganj v kmetijstvu ter oblikovati za kmete finančno vzdržen sistem zavarovanja.«
Sevniški župan Srečko Ocvirk pa je ob ogledu povedal: »Ponavljajoče se škode resno ogrožajo kmetije, še zlasti tiste, ki živijo zgolj od kmetijstva. Tu gre za tveganje za opuščanje dejavnosti, s tem pa tudi za izgubo delovnih mest. Posledica je opuščanje kmetovanja in izguba kulturne krajine, končni rezultat pa tudi zmanjšana samooskrba.«

V nedeljo je neurje s točo in orkanskim vetrom zajelo tudi Štajersko. Najhuje je bilo na območju občine Ormož. Škodo na terenu si je ogledala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec v spremstvu direktorja KGZS - Zavoda Ptuj Andreja Reberniška, župana občine Ormož Danijela Vrbnjaka in strokovnih služb s področja kmetijstva in gozdarstva. Ogledala si je poškodovane gozdove, kjer je vrtinčasti veter lomil in podiral drevesa. Nato je obisk nadaljevala z ogledi kmetijskih površin, ki so utrpele največjo škodo, teh je na ormoškem območju več kot 600 hektarjev.

Vreme letos ni najbolj naklonjeno normalni in nemoteni kmetijski pridelavi. Že v aprilu smo se srečali s pozebo, ki je pustila usodne posledice na sadnem drevju, nato je sledila spomladanska suša, ki je precej prizadela nekatere poljščine, zlasti pšenico, in nato obdobje prekomernih padavin, ki je oteževalo letošnjo žetev. Že od začetka junija pa se hkrati s precejšnjimi temperaturnimi nihanji soočamo tudi z lokalnimi neurji in točo, ki pa je konec avgusta zajela tudi širše območje Slovenije (povzetek vremenskih dogajanj v obdobju med aprilom in septembrom letos je TUKAJ).

Predlogi za upravljanje s tveganji

Glede na vse pogostejše in ponavljajoče se ekstremne vremenske dogodke je učinkovitejše upravljanje s tveganji v kmetijstvu eno ključnih vprašanj za obstoj in razvoj kmetijstva v Sloveniji. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) že dalj časa opozarjajo, da obstoječi mehanizmi ne omogočajo upravljanja s tveganji. Kot primer navajajo Zakon o odpravi naravnih nesreč, ki je omejen in ni učinkovit.
Na KGZS so opravili že več razprav v zvezi z upravljanjem s tveganji in so poleg ukrepov, ki jih morajo zagotoviti sama kmetijska gospodarstva, predlagali več sistemskih ukrepov. Tako so predlagali uvedbo prostovoljne sheme minimalne cene v okviru posameznih proizvodnih verig, s katero bi omogočili stabilizacijo trga v izjemnih primerih. Drugi ukrep bi bila možnost izplačil »de minimis«, s katerim bi posameznikom v panogi, ki je v izjemno slabem dohodkovnem položaju, omogočili pomoč za ohranitev proizvodnje. Na KGZS tudi menijo, da je sofinanciranje zavarovanje eden ključnih mehanizmov za soočenje s tveganji ob naravnih dogodkih. V zavarovalne ponudbe je treba vključiti čim večje število naravnih nesreč in zagotoviti najvišjo stopnjo sofinanciranja. Ne nazadnje pa KGZS predlaga ustanovitev rizičnega sklada za pomoč pri pokrivanju škod, ki bi se polnil s prispevki upravičencev in države.
Predlagane sistemske rešitve bi lahko pomembno prispevale k uravnovešenemu prihodku kmetije in bi s tem ohranili obseg pridelave ter prireje.

Kako ravnati po škodi?

In kako ravnati ob že nastali škodi? Če so koruzni storži v voščeni zrelosti, se svetuje takojšnje siliranje koruze, sicer pa je treba počakati do potrebne zrelosti. Na prazne njive je do sredine septembra možna setev strniščnih dosevkov, kot so mnogocvetna ljuljka, inkarnatka, rdeča detelja in lucerna.
Vinogradnikom se v primeru trgatve poškodovanega grozdja priporoča čim hitrejšo predelavo s primerno uporabo enoloških sredstev. V vinogradih, kjer je večina listne površine uničene, je treba velik del grozdja odstraniti. Tako bo lahko les na trti v zadostni meri dozorel in ne bo nevarnosti zimske pozebe. V primeru zaščite vinske trte s pripravki bodite pozorni na karenco. Večina poškodovanega sadja žal še ni zadosti zrelo za predelavo. V primeru zaščite sadja s pripravki bodite pozorni na karenco, fungicidom je priporočljivo dodajati sredstva za dvig odpornosti na osnovi alg in aminokislin.
Nasveti za ukrepe po toči so na spletnih straneh kmetijsko gozdarskih zavodov pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, za podrobnejša pojasnila pa naj kmetje pokličejo kmetijskega svetovalca.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri