Prodaja pridelkov kmetije izven občine prebivališča
Kmetijstvo in okolje, JSKS, Zbornica svetuje, Živinoreja, Rastlinska pridelava, Dopolnilne dejavnosti, Gospodarjenje |
Foto Pexels
Se lahko prodaja pridelke oziroma hrano proizvedeno na kmetiji zunaj občine stalnega ali začasnega prebivališča? Prodaja je možna, sporoča Janja Virant s pravnega sektorja KGZS.
Ključne besede: Koronavirus, epidemija, prodaja
Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 155/20) je uvedel omejitve v zvezi z gibanjem in zbiranjem ljudi. S prispevkom želimo predstaviti, kaj te omejitve pomenijo za posameznike, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in želijo prodajati hrano zunaj občine stalnega ali začasnega prebivališča.
Splošno o odloku, njegovih izjemah in dokazovanju teh izjem smo že pisali v tekstu Dodatne omejitve gibanja zaradi epidemije. Tokrat izpostavljamo dejstvo, da je možno vršiti prodajo hrane izven občine stalnega ali začasnega prebivališča.
Opravljanje kmetijske dejavnosti moramo razumeti v najširšem smislu, saj gre za panogo, ki zagotavlja hrano prebivalstvu. Kot opravljanje kmetijske dejavnosti štejemo vse proizvodne procese, ki pripomorejo k pridelavi in predelavi hrane. Kmetijstvo je tako izvajanje osnovne kmetijske dejavnosti (delo na kmetijskih površinah, skrb za živali ipd.), kot opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, vključno z dostavo kmetijskih pridelkov in kmetijskih proizvodov kupcem ter obisk kupcev na kmetiji z namenom prevzema kmetijskih pridelkov in kmetijskih proizvodov.
Ob vsem skupaj opozarjamo, da skladno z Zakonom o kmetijstvu neposredna prodaja končnemu potrošniku na lokalnem trgu pomeni: prodajo na mestu pridelave, prodajo na tržnicah, prodajo na premičnih prodajnih objektih, kot so potujoča stojnica in potujoča prodajalna, prodajo od vrat do vrat, prodajo na sejmih in prireditvah.
Vseh izjem, ki jih narekujejo življenjske situacije v Odlokih Vlade ni možno natančno predvideti, zato je potrebno v takih primerih izhajati tudi iz osnovnega namena predpisa.
Navedeno tako pomeni, da je znotraj ukrepov, ki omogočajo zajezitev in obvladovanje epidemije (naprimer prepoved gibanja in zbiranja), ob upoštevanju vseh varnostnih priporočil kot na primer: nošnja maske, primerna razdalja, higiena rok in kašlja ... možno pridelovati in prodajati hrano, saj je opravljanje kmetijske dejavnosti skupen interes vseh prebivalcev.