V prispevku TUKAJ smo že pisali o razlogih za negativne odločbe, ki jih je Finančna uprava RS (FURS) izdala na podlagi vlog zavezancev – kmetov za zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi suše v lanskem letu. Tokrat v nadaljevanju objavljamo podrobnejše pojasnilo glede samega načina izračuna škode za namen zmanjšanja ali odpisa prispevkov iz naslova elementarnih nesreč, ki smo ga prejeli s strani FURS.

»Po določbah ZPKZ se lahko kmetom in članom njihovih gospodarstev, ki so zavarovani na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zaradi zmanjšanja pridelave, ki je posledica naravnih nesreč (primeroma suša v letu 2022) ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni mogoče preprečiti, zmanjšajo ali odpišejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: PIZ), pod pogojem, da je škodo ocenila občinska komisija, pristojna na podlagi posebnih predpisov. Škoda se izrazi v odstotku glede na letni katastrski dohodek kmetije (kmečkega gospodinjstva) in se izračuna na spodaj opisan način.

Davčni organ za zavezanca (vlagatelja) in člane, ki uveljavljajo odpis ali zmanjšanje prispevkov za PIZ in skupaj tvorijo kmečko gospodinjstvo na istem naslovu, pridobi podatke o vseh parcelah z oznako katastrske občine, parcelne številke ter višino katastrskega dohodka, pripisanega tem parcelam, ki so v lasti oziroma dejanski uporabi tega kmečkega gospodinjstva, torej tudi o parcelah članov tega kmečkega gospodinjstva, ki ne uveljavljajo odpisa ali zmanjšanja prispevkov za PIZ.

Tako pridobljeni podatki o parcelah se dalje posredujejo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP), ki za posamezno parcelo izračuna odstotek škode/poškodovanosti na parcelo.«

Za način izračuna odstotka poškodovanosti smo za podrobnejše pojasnilo zaprosili MKGP, od koder so pojasnili, da »izračun poškodovanosti posamezne parcele MKGP ugotovi na podlagi ocene poškodovanosti  posamezne kulture na posameznem GERKu. Iz podatkov o končni oceni škode posamezne kulture na GERKu se najprej izračuna povprečna poškodovanost posameznega GERKa in nato na podlagi deleža parcele pod posameznimi GERKi uteženo povprečje poškodovanosti posamezne parcele.«

Formula za izračun

FURS nadalje pojasnjuje, da »po pridobitvi podatkov s strani MKGP o izračunanem odstotku škode na posamezni parceli, davčni organ izračuna delež škode v odstotku glede na letni katastrski dohodek kmetije (kmečkega gospodinjstva) po naslednji formuli:

skupni katastrski dohodek škode v EUR x 100/skupni katastrski dohodek kmečkega gospodinjstva v EUR

Skupni (letni) katarski dohodek kmečkega gospodinjstva, ki je izražen v EUR, se izračuna kot seštevek višine katastrskega dohodka pripisanega posameznim parcelam v lasti/dejanski uporabi kmečkega gospodinjstva, zmanjšan za priznane olajšave/oprostitve na posameznih parcelah.

Katastrski dohodek škode na posamezni parceli se izračuna tako, da se osnova, višina katastrskega dohodka pripisanega posamezni parceli, pomnoži z odstotkom (deležem) škode, ugotovljenim na tej parceli. Skupni katastrski dohodek škode na vseh parcelah kmečkega gospodinjstva, ki je izražen v EUR, pa je seštevek izračunane višine katastrskega dohodka škode na posamezni parceli.«

Primer izračuna

FURS je zgoraj opisan postopek izračuna deleža škode v odstotku glede na letni katastrski dohodek kmečkega gospodinjstva za namen zmanjšanja ali odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi lanskoletne suše ponazorili tudi s konkretnim primerom:

Na FURS pojasnjujejo še, da v zvezi z lastništvom parcel in njim pripisanim katastrskim dohodkom upoštevajo tiste podatke, ki jih sicer za namene odmere obveznosti iz kmetijstva davčnemu organu posredujejo drugi pristojni organi. Kljub temu smo na podlagi konkretnih primerov na KGZS ugotovili, da je FURS na odločbah upošteval tudi podatke o parcelah, ki nimajo kmetijske dejanske rabe in pripisanega katastrskega dohodka.

Na napako smo nemudoma opozorili FURS, saj menimo, da gre za nepotrebno vznemirjanje prejemnikov odločb. Je pa treba v zvezi s tem pojasniti, da je navajanje parcel brez katastrskega dohodka brezpredmetno, saj ne vpliva na izračun letnega katastrskega dohodka kmečkega gospodinjstva, niti ne na skupni katastrski dohodek škode in posledično tudi ne na končni izračun priznane škode.

Pozornost pri podatkih in možnost pritožbe

Drugače pa je v primeru napačnih podatkov. Zato na koncu prejemnike odločb opozarjamo, naj bodo pozorni na pravilnost podatkov zajetih v odločbah. Izkazalo se je, da v nekaterih posameznih primerih niso bile upoštevane vse parcele kmečkega gospodinjstva, kar vpliva na končno oceno škode in predstavlja utemeljen razlog za pritožbo. V kolikor posamezniki menijo, da podatki niso pravilni, svetujemo vložitev pritožbe.

Ob tem dodajamo, da naj bodo pozorni tudi na rok za pritožbo, ki je 15 dni od vročitve odločbe. Za pomoč pri pripravi pritožbe se lahko obrnejo tudi na Sektor za pravne zadeve KGZS, kjer jim bomo pomagali pri sestavi.