Zbornica o PKP6

Zbornica o PKP6

Stališča in pripombe  | 
Zbornica o PKP6

Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije podpira predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), a bi ta lahko bil še boljši

Zbornica se je seznanila s predlogom zakona predvsem v delu, ki se nanaša na kmetijski sektor. Čeprav predlog zakona predvideva dokaj širok nabor ukrepov za omilitev posledic epidemije, pa na zbornici menimo, da ostaja neodgovorjenih še kar nekaj perečih vprašanj v kmetijstvu, ki jih bo treba urediti. Res pa je, da že sprejeti PKP 5, ki omogoča kmetijam še naprej koristiti temeljni dohodek, delno povračilo stroškov zaradi karantene in varstva otrok ter povračilo stroškov za nadomestnega delavca v času bolezni,  in PKP 6 skupaj tvorita pomemben odziv na stanje tudi v kmetijstvu.

Predlog zakona v delu, ki se nanaša na spremembe Zakona o kmetijstvu, predvideva poenostavitev urejanja podatkov v registru  kmetijskih gospodarstev. Predlaga se izvedbo popravkov grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (GERK-ov) po uradni dolžnosti tako, da se izločijo neupravičene površine, ki so bile kot take v evidenci dejanske rabe zaznane z novimi ortofoto posnetki. Na zbornici se strinjamo z ukrepi za zmanjšanje birokratizacije in posledično za hitrejše upravno delovanje, zato predlagamo, da se v primeru dobrih rezultatov tak način dela ohrani tudi po izteku teh ukrepov. To velja tudi za izdajo odločb na podlagi podatkov iz uradnih evidenc Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja o upravičenosti izplačila državne pomoči zaradi izpada dohodka iz opravljanja kmetijske dejavnosti.

Zaradi veljavnih omejitvenih ukrepov se kmetje soočajo s težavami pri zagotavljanju pravočasne realizacije naložb oziroma projektov, za katere so prejeli sredstva. Zaradi tega zbornica podpira predvideno možnost vložitve dveh dodatnih zahtevkov z obrazložitvenimi razlogi, ki so povezani s posledicami širitve koronavirusa in možnost podaljšanja roka za dokončanje projekta do najkasneje končnega datuma za vložitev zahtevkov za izplačilo sredstev.

Stanje na kmetijskih trgih in pomoč sektorjem v težavah

Da se vključi člen, ki ureja finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka, smo zahtevali že ob napovedi priprave zakona, saj se stanje na kmetijskih trgih v posameznih panogah še naprej poslabšuje.  Trenutno najbolj kritično je v sektorjih govedoreje in prašičereje, kot tudi v posameznih proizvodnih usmeritvah rastlinske pridelave in dejavnostih, ki so vezane na prodajo v javne zavode, gostinstvo in turizem, ter velik del storitvenih dejavnosti, ki se izvajajo na kmetijah in vključujejo njihove proizvode. Prav zato opozarjamo, da način, s katerim se ureja izplačilo pomoči, lahko privede do tega, da posamezne skupine kmetij ali panoge znotraj sektorjev ne bodo deležne pomoči, čeprav so se znašle v težavah.

Tudi meja 30-odstotni izpad dohodka glede na povprečje zadnjih treh let je previsoka, zato predlagamo nižjo mejo, in sicer 20-odstotni izpad. Delno bi lahko to pomanjkljivost odpravili z ukrepom pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, kjer pa področje kmetijstva sploh ni vključeno, čeprav je v obrazložitvi člena ta možnost opisana.

Predlog zakona predvideva tudi financiranje stroškov upravičene odsotnosti zaposlenih v mesnopredelovalnih obratih živilsko predelovalne industrije, kjer pričakujemo, da bo ukrep razširjen tudi na druge živilskopredelovalne oziroma kmetijsko pridelovalne obrate. S tem bi jim omogočili finančna sredstva za začasno zagotovitev nadomestne delovne sile in nemoteno proizvodnjo.

Zbornica predlaga, da se za spopadanje z viški pridelkov uvede ukrepe za uravnavanje zalog kmetijskih pridelkov tudi z intervencijskimi odkupi, več pozornosti je treba nameniti tudi aktualni promociji slovenske lokalno pridelane hrane ter večjemu nadzoru nad stanjem na trgu. Poostriti je treba nadzor sledljivosti in pravilnega evidentiranja pri poreklu, pri tem pa bi morali zagotoviti, da navedba »proizvedeno v Sloveniji« dejansko pomeni pridelano in predelano v Sloveniji, saj le tako lahko zaščitimo tako slovenskega kmeta kot slovenskega potrošnika.

Opozarjamo, da imamo na trgu nepoštena razmerja, saj podatki kažejo, da so se kljub padcu cen kmetijskih pridelkov v letošnjem letu cene za potrošnika močno zvišale. Za primer lahko navedemo cene govejega mesa, kjer je bila odkupna cena v 40. tednu 2020 v Sloveniji za 10% nižja kot v istem tednu leta 2019. Pri tem tako ena kot druga odkupna cena nista pokrili proizvodnih stroškov, maloprodajna cena pa je bila v letošnjem septembru za 7% višja kot v istem lanskem obdobju. Pri prašičjem mesu pa je ta indeks celo 117.

Treba je torej izvajati večji nadzor nad stanjem na trgu in vzpostaviti mehanizme za poštene odkupne cene ter odpraviti nesorazmerja v prodajni verigi tudi tako, da se vzpostavi sistem spremljanja cen po verigi od samega izvora do potrošnika. Na zbornico se obračajo tudi kmetje, ki izpostavljajo težave z vedno nižjimi odkupnimi cenami govedine in svinjine, ki so posledica viškov na trgu, pri tem pa se maloprodajne cene višajo.

Zakup  in varovanje zemljišč

Zbornica sicer podpira predviden ukrep znižanja cen zakupnin kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za 20 % in možnost desetletnih brezplačnih zakupov zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije. A pri tem izpostavlja, da je kljub temu treba zagotoviti zadostna finančna sredstva za aktivno zemljiško politiko, ki bi jo moral izvajati  Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

Na zbornici pa se ne strinjamo  z določilom spremembe Zakona o urejanju prostora, ki določa, da občini ni treba ob prvih spremembah občinskega prostorskega načrta določiti ureditvenih območij naselij in območij za dolgoročni razvoj naselij, kadar se ne predlaga sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč v obsegu več kot 10 ha. Tako določilo je v neskladju s konceptom trajnega varovanja kmetijskih zemljišč, saj je za zagotavljanje čim večje samooskrbe in prehranske varnosti nujno treba zagotoviti obdelanost kmetijskih zemljišč in ustrezno varstvo pred njihovo trajno spremembo. Zato je treba zakonsko predlagano mejo do 10 ha odpraviti , da se prepreči nesmotrno poseganje v kmetijska zemljišča.

Za dolgoročnost ukrepov

Na zbornici poudarjamo, da je v naslednji zakonodajni paket ukrepov treba vgraditi dolgoročne elemente, ki bodo kmetom dajali bolj stabilen položaj tudi po izteku te krize. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je kmetijstvo tradicionalni sektor in z vidika digitalizacije ni hitro prilagodljiv. Dvig samooskrbe mora biti stalna prioriteta in zato se morajo ohraniti male kmetije, katerih preživetje je ključ za zagotavljanje poseljenosti in nadaljnjega razvoja slovenskega podeželja.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri