Ključne besede: školjkarji, morsko ribištvo, morski kmetje

Novela zakona po novem omogoča izredni izlov orad in drugih roparskih rib, ki se pojavljajo na območjih gojenja školjk ter kmetom na morju povzročajo gospodarsko škodo.

Morski kmetje in zbornica

V Sloveniji se s školjkarstvom ukvarja pet morskih kmetov. Školjke rastejo na treh gojitvenih območjih, ki jih je določila država: na Debelem rtiču, v Strunjanu in Seči. Na zaščitenem območju, kjer ribolov ni dovoljen, kar so odkrile tudi orade. »Školjkarji smo imeli že več let težave z oradami, ki ropajo naše školjke. Zadnja štiri leta se je to stopnjevalo, pojedle so nam tudi do polovice proizvodnje. Pobudo, da bi se zadeva uredila tako, kot je urejeno v sosednih državah, se pravi v Italiji in Hrvaški, da se v primeru napada orade izlovijo, smo podali na ministrstvo in z veliko, veliko pomočjo kmetijsko-gozdarske zbornice se je v letošnjem letu spremenil zakon. Ta po novem dopušča izreden skupinski izlov orad. Pri tem sodeluje 18 ribičev,« razloži morski kmet Edi Germšek, eden od pobudnikov dosežene spremembe.

»Na zbornici smo se zavzeli za rešitev težave in na pobudo Strokovnega odbora za akvakulturo pri KGZS pripravili predlog spremembe Zakona o morskem ribištvu, ki omogoča izlov roparskih orad iz samih gojišč in v pasu 150 m okoli gojišč. Odlično sodelovanje članov strokovnega odbora, strokovnih služb zbornice in ministrstva se je po večletnih prizadevanjih udejanjilo v zakonskih podlagah, ki omogočajo zaščito gojišč pred jatami roparskih rib. Zahvaljujem se članom strokovnega odbora in sodelavcem, ki so pri tem sodelovali, in hvala bivšemu državnemu sekretarju mag. Alešu Irgoliču, ki je pomembno pripomogel k izvedbi rešitve,« je med drugim povedal predsednik zbornice Roman Žveglič.

Majhni in butični

»Skupna ribiška politika Evropske unije zahteva vse birokratske postopke, ne glede na to, da imamo v Sloveniji le pet školjkarjev,« je stanje razložila strokovna tajnica odbora za akvakulturo pri KGZS Gabrijela Salobir. »A to smo mi. Majhni in butični. Tako izvedeni zakonodajni postopki v praksi pomenijo mnogo več kot le izlov roparskih orad. Pomenijo nemoteno gojenje in dolgoletno kolobarjenje s školjkami, pomenijo žive priobalne dejavnosti in pomenijo pestro gastronomsko ponudbo morskih sadežev neposredno iz morja na krožnik.«

Gojenje školjk v Sloveniji je manj poznano, z njim se ukvarja le pet morskih kmetov, ki gojijo školjke na okrog 70 hektarjih najetih morskih njiv. »Školjke se razvijejo iz semena, ki ga pridelujemo sami. Ko po letu in pol do dveh školjke poberemo, jih še enkrat preberemo, pakiramo in odpremimo v trgovske verige. Školjkarji smo odvisni od narave, planktona, temperature vode in plenilcev. Školjk se ne hrani in na njihovo rast ne moremo vplivati. Potrebno jih je negovati, pobirati, presajati, čistiti. Tik pred ciljem se lahko pojavijo plenilske orade, ki školjke zdrobijo.

Gre namreč za velike jate rib, v katerih je tudi do pet ton orad, ki se selijo po zalivu. Med seboj se sporazumevajo in bilo jih je vsako leto več. Ugotavljamo, da so se po izlovu orade umaknile, kar pomeni, da rešitev deluje. V zadnjih letih so nam vsako leto uničile tudi polovico pridelka, kar bi bilo za našo dejavnost pogubno,« dodaja Germšek, vesel in hvaležen, da so se zadeve razrešile. Ob tem poudarja, da izlovi ne bodo vplivali na populacijo ribe, ker se lovijo le večje ribe. Tako se polovi le tri do štiri odstotke jate plenilskih orad, ki običajno pridejo v gojišča maja, julija in avgusta. Odkar je bila konec marca sprejeta sprememba zakonodaje, so se ribiči na skupinski izlov v Strunjanu podali trikrat. Po treh izlovih se je riba odmaknila.

Priložnost tudi za ribiče

Za ribiče izlov pomeni prihodek, gre za skupinski ulov, ki si ga razdelijo. Ribiči so precej ogroženi in je zakon dobrodošel tudi za njih. Lovi se namreč večje ribe, orade, težke od dva do tri kilograme. In nenazadnje, ulov znotraj gojišča je možen le ob vsakokratnem pisnem soglasju imetnika gojišča, s čimer je tudi zakonsko vzpostavljen spoštljiv odnos ribiča do gojenih živali.