Slovenski kmetje že zmanjšujejo gnojenje, nova kriza pa ogroža letine.

Avtor: Zbornični urad

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je na predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Roberta Goloba in ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušić naslovila nujen poziv k takojšnjemu ukrepanju zaradi dramatičnega padca uvoza dušičnih gnojil po začetku izvajanja Mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM).

Po uradnih podatkih Evropske komisije je uvoz dušičnih gnojil v Evropsko unijo januarja 2026 znašal le 179.877 ton, kar pomeni več kot 80-odstotni upad v primerjavi z januarjem 2025 in padec na manj kot 16 % običajne ravni. KGZS opozarja, da gre za nenaden zlom dobavnih tokov, ki predstavlja resno tveganje za stabilnost kmetijske proizvodnje in prehransko varnost.

Razmere na trgu postajajo alarmantne

Dušična gnojila predstavljajo približno 46 % celotne porabe gnojil v EU, pri čemer je bilo tradicionalno več kot 30 % teh količin uvoženih. Tako izrazito zmanjšanje razpoložljivosti se že neposredno odraža na terenu.

Podatki kažejo na hitro zaostrovanje razmer:

• cene gnojil so bile januarja 2026 približno 25 % višje od povprečja leta 2024,
• gnojila predstavljajo med 15 in 30 % vseh vhodnih stroškov kmetijske pridelave,
• sektor poljščin se že tretje leto zapored sooča z negativnimi maržami,
• trenutne zaloge gnojil pokrivajo le približno 45–50 % potreb za letino 2026, kar ogroža tudi pripravo na leto 2027.

Slovensko kmetijstvo že zmanjšuje uporabo gnojil

Dodatno zaskrbljenost povzroča dejstvo, da slovenski kmetje uporabo dušičnih gnojil zmanjšujejo že več let. V obdobju med letoma 2021 in 2023 se je poraba dušika občutno znižala, predvsem zaradi visokih cen energentov, rasti stroškov pridelave in negotovosti na trgih, leta 2024 pa se je le rahlo stabilizirala, vendar ostala pod predkriznimi ravnmi.

To pomeni, da slovensko kmetijstvo v trenutne razmere vstopa brez večjih prilagoditvenih rezerv. Novi padec dostopnosti gnojil zato ne pomeni postopnega prilagajanja praks, temveč realno tveganje za zmanjšanje pridelave hrane in dodatno poslabšanje ekonomskega položaja kmetij.

Opozorila so postala realnost

KGZS je vlado na tveganja opozarjala že novembra 2025, ko je izpostavila možnost rasti cen in motenj v dobavnih verigah. Takratne napovedi se danes uresničujejo v precej hujši obliki od pričakovane.

Slovenski kmetje se že več let soočajo z naraščajočimi stroški pridelave, nestabilnimi trgi in posledicami geopolitičnih razmer. Dodatni pritisk zaradi omejene dostopnosti gnojil lahko resno ogrozi konkurenčnost domače pridelave ter stabilnost celotne prehranske verige.

»Stabilnost oskrbe z gnojili je temelj stabilnosti pridelave hrane. Čakanje na dodatne analize ob dejanskem več kot 80-odstotnem padcu uvoza pomeni sprejemanje tveganja, ki si ga prehranski sistem države ne more privoščiti,« opozarjajo v KGZS.

Zahteve KGZS Vladi Republike Slovenije

KGZS od vlade pričakuje takojšnje in odločne korake:

• jasno javno opredelitev do nastale situacije ter oceno vpliva na slovensko kmetijstvo,
• aktivno pobudo Slovenije na ravni EU za začasno zadržanje ali prilagoditev izvajanja CBAM za gnojila,
• pripravo nacionalnih interventnih ukrepov, vključno z možnostjo državnih pomoči,
• vzpostavitev krizne koordinacije s predstavniki sektorja za sprotno spremljanje zalog in pravočasno ukrepanje.

Slovensko kmetijstvo potrebuje hitro ukrepanje

KGZS poudarja, da kmetijstvo predstavlja strateško dejavnost države, zato si Slovenija ne more privoščiti tveganja, ki bi lahko oslabilo domačo pridelavo hrane. Brez pravočasnega odziva obstaja resna nevarnost dodatnega padca proizvodnje, povečanja uvozne odvisnosti in dolgoročnega ogrožanja prehranske varnosti države.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije zato pričakuje hiter odziv vlade in konkretne ukrepe za zaščito slovenskih kmetov ter stabilnosti prehranskega sistema.