Po včerajšnjem sestanku delovne skupine za pripravo protesta glede škod po zvereh, ki ga je sklicala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in na katerem so sodelovali tudi predstavniki Agencije RS za okolje, ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavoda za gozdove, je bila skupna ugotovitev, da se zakon na nezadovoljstvo kmetov izvaja prepočasi. Zaradi tega zakon še ni prinesel ustreznih učinkov, hkrati pa se napadi in škode še vedno pojavljajo. Eden od razlogov za neučinkovito izvajanje zakona je verjetno tudi prepočasno izdajanje odločb za izredni odstrel, saj je postopek še vedno zapleten in dolgotrajen.

Če do sredine avgusta, ko se bo delovna skupina ponovno sestala in preverila izvajanje zakona, položaj ne bo boljši in uresničevanje določb zakona hitrejše, bodo kmetje stopnjevali pritisk na državne organe. Prav tako so se strinjali, da zahteve, ki so jih oblikovali na prvem sestanku, še vedno veljajo.

Zahteve:

1. Zahteva se hitrejše in doslednejše izvajanje Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka. Lovsko zvezo Slovenije in lovske družine se poziva k intenzivnejšem odstrelu volka in medveda.
2. Odvzem velikih zveri se mora prednostno izvajati na območjih, kjer se pojavljajo škode in je moten normalni ritem lokalnega prebivalstva.
3. Pri ocenjevanju višine škode, nastale pri napadu velikih zveri, se mora upoštevati tudi vsa posredna škoda in manjkajoče živali, katerih kadavrov se ni našlo, je pa očitno, da so bili v čredi v času napada.
4. Ograje za zaščito premoženja pred velikimi zvermi morajo dobiti vsi, ki te ograje zahtevajo, ne glede na to ali so že imeli škode zaradi napada velikih zveri ali ne.
5. Ograje so za večje rejce domačih živali neprimerne, zaradi česar je potrebno poiskati ustreznejše ukrepe, ki so prilagojeni posameznemu rejcu, glede na značilnost reje in konfiguracijo terena.
6. V primeru, da pridejo velike zveri na pašnik, mora ustrezni organ zagotoviti ustno odločbo za odvzem teh zveri.
7. Zahteva se vzpostavitev števila velikih zveri iz leta 1990, ko so bile velike zveri v ugodnem stanju in zaradi njih ni bilo večjih konfliktov v prostoru. Velike zveri se ne smejo pojavljati na območjih, kjer jih takrat ni bilo.
8. Šakal mora postati lovna divjad. Obravnavati ga moramo kot tujerodno živalsko vrsto in temu tudi prilagoditi ukrepe.
9. Podpira se aktivnosti občin Cerkno, Železniki in Gorenja vas – Poljane za rešitev problema prevelikih populacij velikih zveri in njihove razširitve na območja, kjer jih do sedaj ni bilo (2. septembra se zaradi ogroženosti otrok zaradi velikih zveri ne bo odprlo nekaterih osnovnih šol) in k temu pozivamo tudi druge občine, ki imajo tovrstne probleme.
10. Z ustreznimi postopki se mora državo prisiliti, da bolj dosledno oziroma ustreznejše izvaja določbe 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ker z neustreznim upravljanjem z velikimi zvermi:

• ne zagotavlja koristi varstva živalskih (avtohtonih) vrst in ohranjanja habitatnih tipov,
• ne preprečuje resnih škod, zlasti na živini,
• ne zagotavlja zdravja in varnosti ljudi lokalnega prebivalstva,
• onemogoča prevladovanje javne koristi, ki je lahko tudi socialna ali gospodarska,
• povzroča situacije, ki imajo za posledico bistveno negativen vpliv za lokalno okolje.