Odbor bo v tem sklicu vodil Ernest Peruš, podpredsednik bo Bojan Zadel. Ostali člani odbora so Marko Horvat, Matija Pirih, Dominik Goričar, Irena Fonda, Janez Vidmar, Danijel Gospič, Edmund Germšek in Gregor Likar. Strokovni tajnik odbora je mag. Miha Štular.

Na seji sta bila prisotna tudi predsednik KGZS Roman Žveglič in Gabrijela Salobir iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

V nadaljevanju so člani izpostavili nekaj perečih vprašanj, ki bodo tudi osnova programa za delo odbora.

Irena Fonda je izpostavila problem ureditve prostorskih aktov, problem s plenilci pri gojenju školjk, uvajanje shem višje kakovosti. V nadaljevanju je izpostavila problem nakupa 'medicirane' krme za ribe, da bi lahko pristojni veterinar napisal recept za nakup 'medicirane' krme, kar do sedaj v Sloveniji še ni možno. To vprašanje, tak je bil sklep odbora, se posreduje na UVHVVR, na kakšen način je možno omogočiti ribogojcem, da jim pristojni veterinar lahko napiše recept za nakup take krme.

Edmund Germšek je izpostavil problem plenilcev pri gojenju školjk, v ta namen smo še lansko leto na MKGP dali pobudo za spremembo Zakona o morskem ribištvu, po katerem bi bilo dovoljeno loviti ribe na območju školjčišč, MKGP je rešitev ponudilo šele v letu 2022 po zaključku predsedovanja Slovenije EU Nadalje je izpostavil problem kazalnikov rezultatov, ki jih morajo vlagatelji dosegati pri vlogah ESPR, čaka se na poenotenje kazalnikov znotraj posameznih javnih razpisov, zanimalo pa ga je tudi to, zakaj Slovenija ne more subvencionirati proizvodnje na način, kot to dela npr. Hrvaška.

Na koncu je predstavil še težavo, ki jo imajo školjkarji zaradi plačila stavbne pravice za postavitev gojišč, kljub temu, da gre za premično opremo, je zakonodaja tako toga, da tega ne opredeljuje in zato morajo školjkarji plačati stavbno pravico za premično opremo za gojenje školjk. To je potrdila tudi Irena Fonda. Podal je tudi dva predloga glede zgoraj navedenih težav.

V povezavi z vprašanji je odbor sklenil, da KGZS predlaga, da damo vprašanje glede plačila stavbne pravice v nabor ukrepov za debirokratizacijo, ki se pripravlja, da v bodoče školjkarji za to opremo ne bi več plačevali nadomestila. Prav tako se bo poslala poizvedbo na MKGP, da preveri, kako poteka usklajevanje kazalnikov rezultatov, kakor je bilo obljubljeno s strani MKGP ter da preveri, kako poteka reševanje vprašanja plenilcev na gojiščih školjk, kakor je bilo predlagano z njegove strani.

Danijel Gospič je izpostavil problem ne-subvencioniranja proizvodnje, kot je to pri sosednjih državah. Želi, da se izvede poizvedba s strani MKGP, kakšne so prakse v tujini in se to prenese k nam. Izpostavil je tudi svoj zaplet z MKGP. Ker ni bil seznanjen s prestavitvijo sredstev s Produktivnih naložb na druge ukrepe ESPR, je na MKGP poslal pismo namere za izvedbo investicije, ob tem pa je bil z njihove strani opozorjen, da vsebuje njegovo sporočilo elemente lobiranja, zato bo šlo v preverbo na KPK. Za reševanje tega vprašanja KGZS na naslednjo sejo povabi direktorico Direktorata za hrano in ribištvo, da obrazloži prenos sredstev med ukrepi in pojasni, v čem Gospičevo pismo nakazuje na elemente lobiranja, da ne bi v prihodnosti vlagatelji imeli enakih težav.

Bojan Zadel je izpostavil problem podnebnih sprememb, zaradi tega se v morju pojavljajo tujerodne invazivne vrste, ki povzročajo ogromno škode. Predlaga tudi poenotenje nacionalne zakonodaje v določenih delih npr. s hrvaško zakonodajo, ker imamo v Sloveniji bolj strogo zakonodajo, zato so tudi subjekti manj konkurenčni od tujih.

Marko Horvat je izpostavil svoj problem pridobivanja vodnega dovoljenja za ribnik Vrbje ter težave, ki mu jih povzroča nosilka vodne pravice za MHE na istem vodotoku, kjer ima Horvat odvzem vode za ribogojnico Žalec. Predsednik KGZS Roman Žveglič mu predlaga, da se s tem problemom obrne na pravno službo KGZS, kjer mu bodo pomagali s pravnimi nasveti.

Ernest Peruš je predstavil svojo izkušnjo glede prijave na javne razpise ESPR in izrazil upanje, da bodo v bodoče razpisi kar najbolj prilagojeni ribogojcem.