Zaradi neupravljanja z zvermi so na podeželju poleg živali vse bolj ogroženi tudi ljudje

Slovenski prostor v največji meri oblikujejo podeželska območja in gozd. Kmetijstvo tako v slovenskem prostoru poleg strateške funkcije pridelave hrane odlikuje tudi  močna prostorska in okoljska vloga. Globalni trendi tehnološkega napredka, zmanjšane kakovosti ali razpoložljivosti naravnih virov, trendi naraščanja prebivalstva in večanja povpraševanja po hrani, družbene in podnebne spremembe vršijo nenehen pritisk na slovensko kmetijstvo, ki se že dolgo nahaja v nezavidljivem in vsak dan težjem položaju. Vse več je napovedi, da se bo na težavnih območjih za pridelavo hrane opustilo kmetovanje, da bodo nekoč obdelane pokrajine postale zaraščene in opuščene, s tem pa bo dodatno ogrožena tudi prehranska varnost Slovenije. Zadnji dogodki v zvezi z (ne)upravljanjem zveri žal potrjujejo črnoglede napovedi, da se bo položaj samo še poslabšal.

Na sestanku o upravljanju zveri v Sloveniji, ki ga je tudi na pobudo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor v sredo, 22. maja 2019, so bili prisotni člani delovne skupine za upravljanje z velikimi zvermi, predstavniki kmetijskih in naravovarstvenih organizacij ter predstavniki civilnih iniciativ,  ki so se nedavno ustanovile zaradi neupravljanja z velikimi zvermi oziroma težav, ki jih imajo z njimi.  Sestanek je bil sklican z namenom, da Ministrstvo za okolje in prostor predstavi  stanje, aktivnosti in ukrepe za nadaljnje upravljanje z velikimi zvermi.

KGZS, sindikat kmetov Slovenije  ter posamezni rejci smo predstavili težave, ki jih imamo kmetje pri svojem delu zaradi škod, ki jih povzročajo zveri. Teh je v zadnjem času vse več, zato je kmetovanje ponekod vse težje, strah pred zvermi pa narašča tudi med prebivalci podeželja. Že obstoječa zakonodaja omogoča takojšnje ukrepanje, le sprejeti je treba ustrezne ukrepe in povleči prave poteze. Žal pa je sedanja ureditev sprejemanja odločitev za ukrepanje preveč zapletena in neučinkovita. Zato je KGZS predlagala spremembo ustrezne zakonodaje, ki bi interventni skupini pri Zavodu za gozdove Slovenije ali lokalnim lovcem omogočila takojšnje ukrepanje ob pojavu zveri na pašnikih in v neposredni bližini naselij. S takojšnjim ukrepanjem bi lahko zmanjšali verjetnost za nastanek škode in drugih neljubih dogodkov, hkrati pa bi to lahko vplivalo tudi na obnašanje zveri, ki se vse manj bojijo prisotnosti človeka. 

Stanje na terenu se je po odločitvi Upravnega sodišča po zaustavitvi odvzema medvedov  alarmantno poslabšalo, še bolj zaskrbljujoče pa je stanje zaradi volkov, saj je odvzem že tretje leto onemogočen zaradi tožb in nasprotovanj naravovarstvenih nevladnih organizacij. Občutno se spreminjajo tudi navade volkov, saj ga vse pogosteje videvamo v bližini naselij, poleg drobnice so  se začeli  redni napadi tudi na govedo in konje. Napadi se na nekaterih območjih kljub primerni zaščiti dogajajo dnevno, ljudje so prepuščeni lastni iznajdljivosti in ukrepanju, zato  osebno  varujejo živino, tudi ponoči. Medvedi se že podnevi sprehajajo ne samo v bližini naselij, temveč tudi v naseljih. Ljudje so zaskrbljeni, prestrašeni in pričakujejo takojšnje ukrepanje  pristojnih državnih organov.

Razprava na sestanku je pokazala, da je stanje na terenu alarmantno in zaskrbljujoče, saj ni ogrožena samo živina, temveč tudi premoženje in varnost ljudi. Opozorili so na nevzdržne razmere in pozvali ministrstvo, naj takoj ukrepa, še preden pride do nezaželenih dejanj večjih razsežnosti.

Udeleženci sestanka (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod RS za varovanje narave, Lovska zveza Slovenije) ter predstavniki nevladnih organizacij s področja kmetijstva  (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Združenje ekoloških kmetij Slovenije, Združenje agrarnih skupnosti in civilnih iniciativ) smo bili enotnega mnenja, da je treba ukrepati takoj. Upravljanje z odvzemom je trenutno edini možni način upravljanja z zvermi pri nas, saj si ne moremo privoščiti, da bi populacije zveri na slovenskem podeželju prepustili naravnemu razvoju. Strokovne službe in reprezentativne organizacije so si enotne v tem, da naj o upravljanju z zvermi odloča stroka. Postopke za uresničitev teh strokovnih odločitev je treba sprejemati tako, da se prepreči zlorabe določenih posameznikov in skupin, ki trenutno onemogočajo upravljanje.

Ministrstvo za okolje in prostor ni predstavilo nobene druge rešitve, vztrajajo na stari poti, čeprav so se vsi prisotni strinjali, da je sedanji sistem upravljanja z volkom in medvedom zvermi neustrezen in neučinkovit.  Dodatno tudi niso predstavili alternativne možnosti v primeru, če bi Vrhovno sodišče potrdilo sodbo Upravnega sodišča.

Udeleženci so sicer dobili informacijo o tem, da je bila vložena zahteva za revizijo sodbe Upravnega sodišča na Vrhovno sodišče in da so podali zahtevo na Zavod za gozdove Slovenije, da začne pripravljati strokovne podlage za odvzem za naslednje upravljavsko obdobje (2019/2020).

Udeleženci so izrazili bojazen, v kolikor MOP ne poda dovolj dobre oziroma boljše utemeljitve od tokratne, da je velika verjetnost, da se bo ponovila zgodba iz letošnjega leta.

Žal stanje na terenu ne dopušča nobenega odlašanja. Zato pozivamo Vlado RS, da takoj najde izhod, rešitev iz te slepe ulice, v kateri  so se znašli vsi vpleteni. Žal pa se to (ne)iskanje ustreznih rešitev dogaja na plečih kmetov in ljudi, ki živijo na teh območjih. Ukrepajmo, preden bo prepozno!

* Protestno pismo s to vsebino smo danes poslali predsedniku Republike Slovenije, predsedniku Državnega zbora, predsedniku Državnega sveta in predsedniku Vlade, ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministru za okolje in prostor.