Za zagotovitev prehranske varnosti je nujen premislek glede skupne kmetijske politike

Za zagotovitev prehranske varnosti je nujen premislek glede skupne kmetijske politike

Kmetijstvo in okolje, Sporočila za javnost  | 
Foto Pexels

Foto Pexels

Slovenski kmetje tako kot ostali prebivalci Slovenije s strahom spremljajo Rusko invazijo na Ukrajino, ki v Evropo prinaša negotovost in zbuja strah. Vse kaže, da bo letošnja setev zahtevala bistveno višje vložke v pomladanskih mesecih in posledično bistveno dražjo pridelavo hrane v primerjavi s preteklimi leti.

Ključne besede: kmetijstvo, pridelava hrane, invazija na Ukrajino

»Kmetijstvo, pa tudi gospodarstvo, je pred velikim izzivom, kako zastaviti svojo dejavnost. Vhodni stroški so se v zadnjega pol leta močno povečali, nedavna dogajanja v Ukrajini le-te še povečujejo in vzbujajo skrb. Tako za industrijo kot kmete in na koncu seveda tudi potrošnike,« je na nedavnem odprtju sejma kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritech 2022 v Celju povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.

»Države z dobrim razumevanjem pomena prehranske varnosti zelo dobro vedo, da se je v krizi možno zanesti zgolj na lastne vire. Srčno upam, da bodo države Evropske unije znale stopiti skupaj. Zagotovo pa je razumevanje tistih, ki na koncu odločajo o usodi kmetijstva, bolj nujno kot kadarkoli doslej,« poudarja predsednik zbornice. Za zagotovitev prehranske varnosti je tako nujen premislek glede skupne kmetijske politike. Obetajo se namreč višje cene hrane, ki bodo posledica pokrivanja proizvodnih stroškov. Kaj pri tem lahko naredijo vlade posameznih držav Evropske unije?

Zagotovo bo zaradi nastalega položaja moralo priti do sprememb v smislu podpore ukrepom, ki podpirajo proizvodnjo hrane. V tej smeri je treba vsaj začasno premisliti glede prilagoditve sledenju ciljem kmetijstva v povezavi z evropskim zelenim dogovorom ter strategiji od vil do vilic. »Treba se je vprašati, ali je v trenutni situaciji podpora glede na površine primerna, ali bi bilo bolje podporo zagotavljati na hektar oziroma na tono,« odpira vprašanje Roman Žveglič.

Prav tako je treba čim prej ukreniti nekaj v smeri zmanjšanja divjadi in zveri ter tako izboljšati pogoje in povečati prostor za pridelavo hrane. Vse preveč kmetijske zemlje se namenja ostalim prioritetam, ki posegajo v najboljša kmetijska zemljišča in posledično otežujejo pridelavo hrane.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri