Za preprečitev škode na premoženju
Živinoreja, Gozdarstvo in lovstvo |
Samo letos se je na območju Brkinov zgodilo 16 napadov na živali
Da bi se preprečila nadaljnja škoda, KGZS predlaga odvzem dveh volkov z odstrelom na območju Brkinov
Na območjih teritorija volčjega tropa v loviščih Žabnik Obrov, Brkini, Videž Kozina in Timov Vreme obstaja glede na obseg in ponavljanje škode velika verjetnost nastanka resne škode na premoženju. Ker Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Ur. l 62/19) v 7. členu določa možnost odvzema iz narave tudi zaradi preprečitve resne škode na premoženju, na KGZS predlagamo odstrel dveh volkov. Dovoljenje za odstrel naj velja do konca leta oziroma vsaj tri mesece od pravnomočnosti dovoljenja.
Kar 16 napadov samo letos
Na tem območju se je samo letos že zgodilo kar 11 napadov na veliko živino (10 glav govedi in en konj) ter pet napadov na drobnico (šest glav). Rejci so tako utrpeli za skoraj 16 tisoč evrov škode. Največ napadov se je zgodilo v februarju (kar osem), škode pa se ponavljajo in nadaljujejo še sedaj.
Rejci, ki so utrpeli škodo, varujejo svojo živino v skladu s Pravilnikom o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju. Velika živina je varovana z žičnatimi elektro ograjami z dvema do štirimi žicami. Drobnica pa je varovana z elektro mrežami oziroma pet žično elektro ograjo.
Druge škode
Rejci drobnice, goveda in kopitarjev se že več kot deset let srečujejo s številnimi škodami, ki jih povzročajo zavarovane vrste divjadi (medved in volk). Prav zaradi tega se je zmanjšalo število kmetij z rejo drobnice ali pa so se preusmerile v rejo krav dojilj. V zadnjem času številni kmetje poročajo o napadih volkov na govedo, konje in ovce oziroma drobnico. Območje opaženih škod zajema območje treh občin: Divača, Hrpelje — Kozina in Ilirska Bistrica.
Ni pomembna samo neposredna škoda na živalih. Nastaja tudi posredna škoda, ki je lahko še večja in jo ne moremo ovrednotiti. Ta vključuje izgubljen čas rejca za iskanje mrtvih živali, manjšo prirejo mleka, mesa, izgubo selekcijskega napredka in lahko tudi številne abortuse pri visoko brejih rejnih živalih zaradi samega stresa.
Napadi volkov na pašne živali in druga problematika povezana z različnimi škodami po divjadi vplivajo na ekonomsko uspešnost kmetije, ki je zelo pomembna pri odločitvah mladih za kmetovanje na Krasu in Brkinih.
Ohranjanje kmetijstva
Slovenija se je leta 1995 odločila podpreti rejo krav dojilj prav zaradi težav, ki so povezane z zaraščanjem. Reja krav dojilj posredno opravlja tudi nekatere naloge, ki so pomembne za širšo družbo. To je ohranjanje kmetijskih zemljišč, ohranjanje poseljenosti, preprečevanje zaraščanja, zmanjšuje požarno ogroženost in posredno omogoča razvoj drugih dejavnosti.
Značilnost teh površin na območju Brkinov je, da so to območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Ohranjanje obstoječih kmetijskih površin ni pomembno samo z vidika kmetijstva, temveč tudi z vidika poseljenosti, pestrosti krajine in ohranjanja biodiverzitete.
Obstoječi kmetje s svojo dejavnostjo ohranjajo kulturno krajino pred zaraščanjem. Paša živine je mnogokrat edini način preprečevanja zaraščanja, saj terenske razmere košnje ne omogočajo. Napadi volkov na pašne živali in druga problematika povezana z različnimi škodami po divjadi vplivajo na ekonomsko uspešnost kmetije, ki je zelo pomembna pri odločitvah mladih za kmetovanje na Krasu in Brkinih. Zato na KGZS predlagamo odvzem dveh volkov na tem območju.