»Hvaležen sem naši evropski in slovenski kmetijski skupnosti, saj sta bistvo ohranjanja našega podeželja, ohranjanja naših tradicionalnih krajin in pridelave zelo raznolike lokalne hrane, ki je naša dediščina. Zagotavljam, da bom na njihovi strani, da bodo to lahko počeli tudi v naslednjih desetletjih,« je ob koncu pogovora, ki ga je vodila Anja Kastelic, povedal Christopher Hansen. Vzemite si čas za poslušanje podkasta RAST in spoznajte razmišljanje aktualnega evropskega komisarja za kmetijstvo. Pogovor je sinhroniziran v slovenski jezik.

Ključne besede: evropski komisar, kmetijstvo, podkastRAST

Slovenska različica podkasta je dostopna TUKAJ.

Pogovor v angleščini najdete TUKAJ.

"Prihajam iz severnega Luksemburga, ki je precej hribovit, ne sicer tako hribovit kot določena območja Slovenije, a kljub temu je to dežela, ki je precej težka za obdelovanje. Sem kmečki sin in kmečki brat, sem najmlajši od sedmih otrok. Kmetija je že bila predana mojemu bratu, ko sem lahko jaz začel pomagati, vendar sem vse do mature, do odhoda v tujino na študij, vsak dan delal na družinski kmetiji.  Po koncu šole sem najprej odložil šolska oblačila, si obul škornje in šel ven z bratom in očetom. Mislim, da zato precej dobro poznam lepe plati kmetijstva. Na drugi strani pa tudi številne izzive, ki jih kmetijski sektor ima.

Izzivi so postali večji, ker imamo geopolitične napetosti ter podnebne spremembe z vedno bolj ekstremnimi vremenskimi pojavi, kar seveda vpliva tudi na kmetijstvo. Imamo različne tržne situacije, kjer večje skupine nadzorujejo cene, kar kmetom ni v pomoč. Poleg tega je delo postalo bolj zapleteno z vidika birokracije, saj je potrebno izpolnjevati veliko papirjev. Ne poznam nikogar od kmetov, ki bi izbral to delo zato, da bi polnil papirje, potem ko dela 12 ali 14 ur, še vedno pa mora sedeti za računalnikom in izpolnjevati evidence. To ni razlog, zakaj kmetje izbirajo to delo. Zato moramo pomagati pri zmanjševanju tega administrativnega dela," poudarja Hansen. 

Pred kratkim je predstavil Vizijo za prihodnost kmetijstva in prehrane, v kateri je načrt pobud, ki se jih mora sprejeti v naslednjih mesecih in letih, da bo kmetijski sektor postal privlačnejši. Zakaj privlačnejši? "Ker se soočamo z velikim izzivom zagotovitve proizvodnje hrane v Evropski uniji v vseh državah članicah. Zaznan velik problem z generacijsko prenovo. Trenutno je v EU povprečno manj kot 12 % kmetov, mlajših od 40 let, povprečna starost pa je nad 57 leti. Tukaj v Sloveniji je situacija še slabša, manj kot 10 % mladih kmetov je mlajših od 40 let, zato se zdi res pomembno, da ponovno ustvarimo pogoje za privlačnejše kmetijstvo in prve korake v tej smeri smo že naredili.

Podali smo predloge glede direktive o nepoštenih trgovinskih praksah. Predloge glede skupne ureditve trgov, kjer želimo okrepiti položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano, da bi dobili boljše cene za svoje proizvode, in tudi na administrativnem področju smo že predstavili sveženj poenostavitev v skupni kmetijski politiki, ki bo bistveno zmanjšal administrativno breme za kmete, zlasti za manjše in ekološke kmetije. Manjšim kmetijam smo olajšali dostop do financiranja, na primer v obliki enkratnih zneskov za povečanje njihove proizvodnje. Zelo pomembna točka v tem svežnju poenostavitev je boljše obvladovanje tveganj, državam članicam dajemo večjo prožnost pri izplačevanju nadomestil na primer v primeru poplav, suše in živalskih bolezni. To je zelo pomembno. Zagotoviti moramo določeno varnost, saj sicer noben podjetnik, in kmetje so podjetniki, ne bo pripravljen opravljati tega poklica, ne bo dobil financiranja od bank, če bo šlo za preveč tvegan posel. Banke namreč zavračajo posojila, če je poslovanje preveč tvegano.

Glavni cilj je ustvariti podporno okolje v kmetijstvu, ga narediti privlačnega za nove generacije in obenem narediti kmetijsko politiko za prihodnost. Kmetje najbolje poznajo svoje potrebe – potrebujejo zdrava tla, svežo in zadostno vodo, opraševalce za opraševanje rastlin. Zato so kmetje tudi najboljši zaščitni ukrep za naše skupne cilje: zaščito podnebja, okolja in vode.

Predlagal sem sveženj poenostavitev. Morajo ga odobriti še ministri in Evropski parlament. Pomeni, da še ni zagotovljen, vendar želim, da bi začel delovati z letom 2026. To je cilj. Kmetov ne vidim kot del problema, temveč kot del rešitve."

Več v podkastu RAST

• Slovenska različica TUKAJ.
• Pogovor v angleščini TUKAJ.