KGZS je v okviru javne obravnave predloga sprememb Uredbe o razvrščanju objektov podprla predlagane poenostavitve za kmetijski sektor, hkrati pa predlagala dodatne spremembe, ki bi po njenem mnenju omogočile hitrejši razvoj kmetij, lažje prilagajanje podnebnim spremembam in manj administrativnih ovir pri gradnji kmetijskih objektov.

Avtor: Zbornični urad

Večje površine za hleve, skladišča in objekte za predelavo

Med predlogi izstopa povečanje dopustnih površin za različne vrste kmetijskih objektov, predvsem za hleve, stavbe za rastlinsko pridelavo, skladišča krme, kozolce, strojne lope ter objekte za predelavo kmetijskih proizvodov.

Posebno pozornost namenjajo objektom za rejo živali. Predlagajo povečanje dopustnih velikosti enostavnih in nezahtevnih hlevov ter jasnejšo ureditev hlevskih izpustov, ki so pomemben del sodobnih sistemov reje in prispevajo k večji dobrobiti živali.

Zbornica predlaga tudi prilagoditve za dvoetažne hleve s seniki, ki so značilni predvsem za alpski prostor. Takšna zasnova omogoča racionalnejšo rabo prostora, manjšo pozidanost in ohranjanje tradicionalne kmetijske arhitekture.

Med pomembnejšimi predlogi je tudi sprememba klasifikacije objektov za predelavo kmetijskih proizvodov. KGZS meni, da bi morale biti takšne stavbe obravnavane kot kmetijski in ne industrijski objekti, saj sedanja ureditev marsikje otežuje pridobivanje dovoljenj za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

Manj administrativnih ovir za razvoj sodobnih kmetij

Predlagane so tudi bistveno višje dovoljene kapacitete zadrževalnikov vode za namakanje. V KGZS opozarjajo, da so obstoječe omejitve prenizke za učinkovito prilagajanje kmetijstva suši, zlasti na območjih z omejenimi vodnimi viri.

Po mnenju zbornice številne veljavne omejitve ne sledijo več potrebam sodobnega kmetovanja, zahtevam dobrobiti živali in tehnološkemu razvoju kmetij. Predlagane spremembe naj bi zato omogočile bolj sorazmerno in življenjsko ureditev postopkov za gradnjo in posodobitev kmetijskih gospodarstev.

Ob tem KGZS poudarja, da predlagane rešitve ne pomenijo zniževanja standardov glede varnosti objektov, varstva okolja ali dobrobiti živali, temveč predvsem odpravljanje administrativnih ovir ter ustvarjanje pogojev za učinkovitejši razvoj slovenskega kmetijstva.