Kot podlaga za iskanje rešitev je sodelujočim predstavljala raziskava na temo ugleda kmetijskega poklica, ki jo je po naročilu kmetijskega ministrstva med osmošolci izvedla agencija Aragon. Rezultati kažejo, da delo kmeta otroci povezujejo z živinorejo in traktorji. Kot ovire pri izbiri tega poklica navajajo zgodnje vstajanje, pomanjkanja dopusta in delo v vročini. Družbeno vlogo kmeta vidijo v pridelavi hrane in si kot tipičnega kmeta predstavljajo starejšo neizobraženo osebo. Izraz kmet se še vedno pogosto uporablja kot žaljivka, kar predvsem otroci s kmetij občutijo kot zbadanje. Raziskava je pokazala, da otroci kmetijstvo dojemajo v povezavi z vrsto slabosti in v njem razpoznajo zelo malo prednosti. Menijo, da gre za preveč trdega dela, ki prinaša premalo denarja. 

»Vse bolj postaja pomembno, da se o pomenu kmetijstva uči že v zgodnjem otroštvu. Tako bi bilo vključitev poznavanja kmetijstva nujno v času celotnega procesa izobraževanja, od vrtca prek osnovne in srednje šole, pa tudi kasneje v odrasli dobi. Pomembno je zavedanje širše javnosti, kaj pomeni poklic kmeta za podeželje in širšo družbo. V zbornici si želimo sodelovanja pri pripravi programov ozaveščanja, prek katerih bi kmetovanje med mladimi doseglo več zanimanja,« je na posvetu izpostavil direktor KGZS Janez Pirc.

Kot dobro je opredelil regijske centre znanja v kmetijstvu, ki omogočajo dober prenos kmetijskega znanja ter poudaril pomen programov in študijskih usmeritev, ki omogočajo dosego ekonomskih ciljev izobraževanja. »Imamo akcijski načrt, ki prinaša spremembe programa izobraževalnega sistema in bo pomembna usmeritev razvoja bodočega kmetijstva. Dejstvo pa je, da mladi poklice med sabo primerjajo in idealizma v smislu kmetovanja zaradi ljubezni do zemlje ni več,« meni Pirc.

Svoje razmišljanje o vlogi izobraževanja na srednjih kmetijskih šolah je predstavil tudi državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Aleš Irgolič. Meni, da so prav srednje kmetijske šole tiste, ki lahko naredijo največ za prepoznavnost kmetijskega poklica. »Kmetijstvo danes postaja podjetništvo in želimo si, da bi se za ta lep poklic odločalo več mladih. Žal marsikdaj odločitev za kmetijstvo izzove neodobravanje učiteljev in dvom v otrokovo pravilno izbiro,« pravi Irgolič.

Podatek, da se za šolanje na srednjih kmetijskih šolah odloča vse manj otrok, pa zbuja skrb tudi predsednici ZSPM Anji Mager. Rešitve v smeri večjega zanimanja za kmetijske programe vidi v sodelovanju in skupnem iskanju rešitev za dvig ugleda kmeta in kmetijstva.

Da je vpis na šole s kmetijskim programom vse slabši, sta potrdila ravnatelj Šolskega centra Šentjur Branko Šket ter direktor Kmetijske šole Grm Tone Hrovat. Šole, povezane v Konzorcij biotehniških šol, iščejo možnosti za zagotovitev kar najboljših razvojnih pogojev otrok in dvig zanimanja za poklice v kmetijstvu. In sicer takšnih poklicev, ki odpirajo številne podjetniške možnosti.

Raziskava agencije Aragon kaže, da so vpisi na srednje kmetijske šole slabi zaradi več razlogov. Delo kmeta ne zbuja spoštovanja in sodi v skupino lažjih programov, primernih za učence s slabšimi učnimi rezultati. Prav tako ga negativno dojemajo poklicni usmerjevalci otrok. Raziskava kaže na nujnost sprememb tudi v smeri posodobitve programov kmetijskih šol v smeri podjetništva.

»V kmetijstvu obstaja izjemno veliko dobrih zgodb. Življenje na kmetiji je danes precej drugačno, poklic kmeta pa odpira široke razvojne možnosti. Kmetje so gospodarji posestev in podjetniki, ki ustvarjajo inovativne produkte. Pridelujejo hrano, skrbijo za okolje in ohranjajo živo podeželje. Pogosto se tega ne zavedajo, a za dober ugled kmeta in kmetijstva lahko kmetje največ naredijo sami,« med drugim menijo udeleženci srečanja.