Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) se ne strinja z urejanjem ocenjevanja vrednosti nepremičnin v razlastitvenih postopkih, kot jih predlagajo dopolnitve Zakona o urejanju prostora.

Ključne besede: nepremičnine, vrednost, razlastitveni postopki

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije smo presenečeni nad osnutkom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), ki v 327. členu ureja ocenjevanje vrednosti nepremičnin v razlastitvenih postopkih. Pričakujemo pravično odškodnino v razlastitvenih postopkih, zato smo Ministrstvu za naravne vire in prostor predlagali, da se pri razlastitvi vrednotenje nepremičnine opravi po namenski rabi zemljišča po uveljavitvi prostorskega akta, ki določi gradnjo javne infrastrukture ali drugega projekta v javno korist.

To pomeni, da mora biti odškodnina izračunana glede na višjo vrednost zemljišča, če se zaradi javnega projekta namembnost zemljišča spremeni, npr. iz kmetijskega v stavbno zemljišče. Namenska raba zemljišča vpliva na njegovo tržno vrednost, zato mora odškodnina odražati novo vrednost zemljišča po prostorskem aktu, ki določa projekt v javno korist.

-          Lastniki zemljišč so z državo ali občino za javne projekte bolj pripravljeni sodelovati, če vedo, da je njihova nepremičnina pošteno vrednotena.

-          Priznavanje nove namenske rabe zagotavlja, da je vrednost zemljišča priznana skladno z javnim interesom, ki je povzročil spremembo namenske rabe nepremičnine.

-          Država mora zagotavljati pravične odškodnine, s čimer preprečuje prekomerne razlastitve in spodbuja odgovorno načrtovanje.

-          Ustrezno vrednotenje nepremičnin preprečuje špekulativno kupovanje zemljišč tik pred spremembo namembnosti in s tem destabilizacijo trga.

-          Pravična obravnava lastnikov bo prispevala k učinkovitemu prostorskemu načrtovanju in stabilnemu pravnemu okolju.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije se prvenstveno zavzema za ohranjanje in dosledno varovanje kmetijskih in gozdnih površin: varovanje kmetijskih zemljišč je ključno za ohranitev rodovitnih površin, ki so osnova za trajnostno kmetijsko proizvodnjo v Sloveniji. Kadar v prostoru ni nikakršne alternativne možnosti za izvedbo javne infrastrukture in drugih projektov v javno korist kot na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, v imenu lastnikov teh zemljišč pričakujemo (tudi finančno) primeren odnos države ali lokalne skupnosti.