Vpliv COVID-19 na kmetijstvo v Evropski uniji

Vpliv COVID-19 na kmetijstvo v Evropski uniji

Ekološko kmetijstvo, Živinoreja, Rastlinska pridelava, Dopolnilne dejavnosti, Gospodarjenje  | 
Močno prizadeti so sektorji cvetje in okrasne rastline, vino, perutnina, teletina in kakovostni izdelki iz prašičjega mesa.

Močno prizadeti so sektorji cvetje in okrasne rastline, vino, perutnina, teletina in kakovostni izdelki iz prašičjega mesa.

Združenje evropskih kmetov in kmetijskih zadrug COPA COGECA je pripravilo pregled stanja v sektorju, ki ga je povzročilo dogajanje povezano s pojavom novega korona virusa. Kmetijstvo in dejavnosti povezane z njim so med najbolj prizadetimi segmenti gospodarstva v vseh članicah EU.  Stanje je povzel dr. Janko Rode s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Ključne besede: težave evropskega kmetijstva, covid-19, poročilo COPA COGECA

Vse več segmentov kmetijstva kaže jasne znake motenj trga zaradi sprememb v vzorcih porabe. Prvi sklop ukrepov Evropske komisije je imel pozitiven učinek, vendar so sektorji kot cvetje in okrasne rastline, vino, perutnina, teletina, nekateri kakovostni izdelki iz prašičjega mesa, še vedno močno prizadeti. COPA COGECA opozarja, so potrebni dodatni tržni ukrepi, ki jih je treba aktivirati in financirati iz proračuna EU izven finančnega okvira skupne kmetijske politike.

Težave z delovno silo

Kljub prizadevanjem Evropske komisije in držav članic, da bi zagotovili nemoteno delovanje notranjega trga, še vedno ostajajo težave pri ohranjanju dobrega delovanja kmetijsko-prehranske verige. Pomanjkanje delovne sile predstavlja težavo, saj države članice nimajo enakovrednega dostopa do sezonske delovna sile, ki je odvisna od prostega pretoka ljudi v EU.

Mnoge meje so zaprte in delodajalci težko zaposlijo sezonske delavce, ki kljub potovanju tvegajo obvezno karanteno ali zbolijo. Prostovoljci ne morejo nadomestiti manjkajočih delavcev v dejavnostih, za katere je potrebna usposobljena delovna sila. Še vedno ni popolnoma jasno, kako koristni bodo tudi ukrepi povezani s po-koronavirusnim »Programom za oživitev Unije« za kmetijski in živilsko predelovalni sektor.

Na udaru vinarji

V vinarstvu se stanje slabša. Padca porabe na notranjem trgu in padca izvoza (predvidoma za 14 % v primerjavi z lanskim letom) nikakor ne nadomestita maloprodaja in spletna prodaja. Zaloge se kopičijo in resno prizadeti so izdelki z visoko vrednostjo. Čeprav EU že pripravlja ukrepe v okviru nacionalnih podpornih programov za vino in izjemne ukrepe, kot so krizna destilacija, zasebno skladiščenje in zeleno obiranje, takšni predlogi s finančnega vidika niso zadostni.

Veliki presežki krompirja

Trenutno je v skladiščih krompirja presežek 2,78 milijona ton. Izguba, ki jo ta presežek predstavlja, naj bi presegla 400 milijonov EUR. Obstoječi ukrep za stabilizacijo trga še zdaleč niso dovolj za reševanje problemov s katerimi se soočajo pridelovalci krompirja in njihove zadruge. Za njih bodo pomembne hitre likvidnostne pomoči in državna poroštva.

Padec cen ječemena

V panogi pridelave žit ugotavljajo, da je cena ječmena padla zaradi padca cene uvoženih žit iz tretjih držav. Samodejni mehanizem EU za nadzor uvoza je odreagiral in določil uvozno dajatev za koruzo, sirek in rž. Zaradi pomanjkanja povpraševanja v sektorju pijač je prišlo v trgovanju s pivovarskim ječmenom do zmanjšanja pogodbenih naročil za 40 %.

Možne težave pri dobavnih verigah

V panogah sadja in zelenjave ostajata glavni vprašanji dostop do delovne sile in ukrepi za socialno distanciranje. Vpliv na delovanje dobavne verige za sadje in zelenjavo bo odvisen od učinkovitost ukrepov, ki jih sprejmejo države članice za lajšanje teh težav. Da bi preprečile nadaljnje motnje na trgu, organizacije proizvajalcev sadja in zelenjave potrebujejo izjeme predvsem za zelo pokvarljive sezonske proizvode.

Manjša poraba biodizla

Pri oljnicah se pozna padec cene nafte, saj se je poraba biodizla močno zmanjšala. Zato je prišlo do zaprtja več proizvodnih kapacitet za izdelavo tega goriva. Medtem ko industrija olja še vedno deluje v normalnem obsegu, obstaja tveganje, da bo prišlo do kopičenja zalog rastlinskih olj zaradi manjšega povpraševanja. Industrija išče nove prodajne poti. Poraba oljčnega olja se je drastično zmanjšala zaradi zaprtih hotelov in gostinskih lokalov. Možne poti trženja iščejo v izvozu, vendar so nekatere tretje države že uvedle omejitve.

Za meso večje težave še pridejo

Uvoz mesa ostaja močan. Notranji trg EU je pod pritiskom zaradi zapiranja ključnih kanalov prodaje (npr. HoReCa). Uvožene količine se bodo kopičile v skladiščih, če ne bo vzpostavljenih alternativnih poti prodaje in bodo konec krize destabilizirale trg. COPA COGECA opozarjata, da je treba prilagoditi uvozno zakonodajo. Pri svinjskem mesu je potrebno urediti ukrepe za zasebno skladiščenje za prašičje trupe. Poleg pomoči za zasebno skladiščenje mesa je treba kriti tudi stroške vzdrževanja živali na kmetiji zaradi zmanjšanja povpraševanja. Komisija ni predlagala nobenega sistema zasebnega skladiščenja telečjega mesa, kljub težkim razmeram zaradi zaprtja prehrambnih storitev.

Trgovci izkoriščajo položaj z nepoštenimi praksami

Kot posledica trenutnega stanja prihaja so zaznanega povečanja nepoštenih praks trgovanja. Med njimi so nespoštovanje in enostranske spremembe pogodb, nižanje cen, spremembe pogojev dostave in prisilni rabati. To je še posebej izrazito v primeru svežih in pokvarljivih izdelkov s kratkim rokom uporabe. Opazili so tudi primere zavajajočega označevanja države porekla in uveljavljanje kazni za dobavitelje, ki naročenih količin, iz upravičenih razlogov, niso mogli dostaviti pravočasno. Nekateri poročajo tudi o uporabi strategije trgovcev na drobno, katerih namen je zabrisati segmentacijo izdelkov na trgu. Tak primer so jajca proste reje in jajca iz hlevske reje s podobnimi cenami.

Nazaj

Prihajajoči dogodki