Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) že vrsto let ugotavlja, da so potrebe in poraba zelenjave v Sloveniji pri večini pridelkov bistveno večje, kot je pridelava. Ta se je sicer v zadnjih letih povečala, a še vedno pridelamo komaj polovico potrebne zelenjave, saj smo lani iz domačih virov dosegli komaj 48-odstotno samooskrbo.

Za povečanje pridelave zelenjave in učinkovitejšo prodajo bo treba bolje organizirati odkup in  s tem okrepiti pogajalski položaj pridelovalcev v verigi 'od njive do mize'. Predvsem pa je treba okrepiti nadzor nad preprodajo uvožene zelenjave in bolj doreči označevanje o poreklu surovine v predelanih izdelkih. Prav tako moramo osvestiti potrošnike o prednostih zelenjave, ki je bila pridelana v bližini, saj ima ta večjo hranilno vrednost, manj obremenjuje okolje zaradi krajšega transporta in drugo.

Pridelavo zelenjave bi lahko okrepili tudi z ugodnejšo obdavčitvijo: obdavčitev zelenjadnic, ki so obdavčene kot posebne kulture, je sorazmerno visoka. Država bi lahko z bolj prožno zakonodajo pri postavitvi rastlinjakov, hitrejšimi postopki za odobritev namakanja  ter s preprostejšimi postopki za možnost predelave neprodane zelenjave na kmetiji  dala dodaten razvojni zagon tej dejavnosti.

O stanju v zelenjadarstvu je v četrtek, 11. novembra, razpravljal tudi strokovni odbor za zelenjadarstvo pri KGZS. Člani odbora so bili soglasni, da predlog strateškega načrta Skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 premalo pozornosti namenja zelenjadarstvu. Če namreč želimo uresničiti prej omenjene cilje, potem moramo nameniti več sredstev za pridelovalce zelenjave.