Hribovita območja Slovenije so primerna za živinorejo. Najnižjo stopnjo samooskrbe imamo pri prašičereji, zadovoljivo pa pri perutninskem mesu in govedoreji. Kje so tržne priložnosti pri vzreji živali, po kakšnem mesu povpraševanje raste? Na posvetu bomo pogledali izzive v živinoreji in predelavi mesa, razmerja med lokalno rejo in uvozom mesa. Pogledali bomo, kako se rejci in predelovalci mesa povezujejo v verige ter kaj s tem pridobijo. Se kmetom še splača povečevati čredo goveda? Je za manjše kmete reja drobnice prava izbira? Kako cenjene so avtohtone pasme živali?

Program

(govorci so vabljeni, program je v najstajanju)

9.00 – 9.40         Razmere na trgu in izzivi v živinoreji in mesnopredelovalni industriji, Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta

9.40 – 10.20       Kaj lahko trije največji perutninarji ponudijo rejcem, okrogla miza

                           Sodelujejo: David Visenjak, Perutnina Ptuj,  Janez Rebec, Pivka,  Toni Balažič, Panvita

10.20 – 10.40     Prašičereja: z investicijami do večje samooskrbe, Miha Kuhar, Ljutomerčan

10.40 – 11.10     Kako lahko prašičereja postane bolj perspektivna panoga, okrogla miza

                           Sodelujejo: Branko Virag, Panvita, Miha Rozman, Farme Ihan, Danilo Rihtarič, Kmetijska zadruga Radgona

11.10 – 11.40     odmor

11.40 – 12.10     Je boljša prireja mleka ali reja goveda za meso, okrogla miza

                           Sodelujejo: Anemarija Gerold, Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga, Izidor Krivec, Celjske mesnine

12.10 – 13.00      Slovenske avtohtone pasme – primeri dobrih praks:

• S prirejo ovčjega mleka do dveh delovnih mest na kmetiji, Boris Grabrijan, ekološka kmetija Peteh, Vučji ogrizek
• Kako lahko evropski projekt Treasure poveča prepoznavnost mesnin krškopoljskih prašičev, Marjeta Čandek-Potokar, Kmetijski inštitut Slovenije
• Potenciali krškopoljskega prašiča, Andrej Kastelic, Društvo rejcev krškopoljskih prašičev

  13.00 – 13.10     Zaključna vprašanja in misli