V Posavju toča, kot je ne pomnijo
Ekološko kmetijstvo, Kmetijstvo in okolje, Sporočila za javnost, Stališča in pripombe, Živinoreja, Rastlinska pridelava, Gozdarstvo in lovstvo, Gospodarjenje |
Škodo je predstavil Martin Mavsar, specialist za sadjarstvo pri KGZS - Zavodu Novo mesto (prvi z leve).
Silovita neurja z močnimi vetrovi ter točo so v četrtek povzročila obilo težav in škode po velikem delu Slovenije. Posledice neurja s točo v kmetijstvu v Posavju so včeraj predstavili na Gori pri Krškem v okviru izredne seje sveta Območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Brežice.
Stanje in prve ocene škode so predstavili člani občinskih komisij za ocenjevanje škode v kmetijstvu s Krškega, Brežic in Sevnice. V sklopu dogodka so podali tudi tehnološka navodila za ublažitev posledic na kmetijskih kulturah.
Neurje s točo je na Dolenjskem in v Posavju poškodovalo kmetijske pridelke na okoli 1.350 hektarjih površin, kažejo prve ocene, ki jih je pripravila Javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Toča je povzročila škodo tudi na hišah, gospodarskih objektih, na silosih pokritih s folijo in balah ovitih s folijo.
Ponekod je škoda tudi do stoodstotna. »Stanje na terenu je slabše, kot smo sprva ocenjevali. To je bilo tako neurje s točo, kot ga ne pomnimo. Premer toče je znašal tudi do 12 cm. Ker gre za škodo, ki jo je sicer možno zavarovati, a so premije, kljub temu, da jih država sofinancira, za kmete previsoke, pričakujemo, da bo čim prej sprejet interventni zakon, ki bo podlaga za nadaljnje postopke in povračilo škode, ki jo je povzročilo neurje s točo. Seveda pa se zavedamo, da to postopkovno traja in je možno računati na pomoč čez eno leto. Resno bi bilo treba preučiti vse možnosti, da bi se lahko ta postopek pospešil in da bi pomoč prej prišla na kmetije. Ker je kmetijstvo že tri leta v krču bo pomoč nujna, saj so številne kmetije v izrednih ekonomskih težavah,« je dejal predsednik brežiške območne enote KGZS Boris Orešek.
Specialist za sadjarstvo pri KGHZS – Zavodu Novo mesto Martin Mavsar je predstavil ocene škod, kjer je med drugim izpostavil, da je bila toča tako silovita, da tudi protitočne mreže v trajnih nasadih niso uspele obvarovati pridelka.
»V Mestni občini Krško je bil prizadet osrednji del občine v pasu Raka–Veliki Trn–Leskovec pri Krškem–Gora–Krško–Videm–Sremič–Zdole. V tem delu so močno prizadeti tudi vinogradi in sadovnjaki, ki so imeli protitočno mrežo. Močno so prizadete tudi manj pogoste kmetijske rastline, kot so krmni grah, ajda, buče in krompir. V občini Krško je toča po prvih ocenah KGZS poškodovala 200 hektarjev vinogradov, 120 hektarjev koruze, 60 hektarjev žit in 25 hektarjev sadovnjakov. Vse omenjene kulture so poškodovane od 30- do 100-odstotno.
V občini Brežice je neurje z močnim vetrom in točo prizadelo osrednji del štajerskega dela občine, ki predstavlja četrtino površine občine. Prizadet je bil pas od meje s krško občino – Zgornja Pohanca, Arnovo selo, prek Sromelj, Dečnega sela, Pišec do Bojsnega, vse do meje s Hrvaško.
Po prvi oceni je v brežiški občini poškodovanih 200 hektarjev vinogradov, 180 hektarjev koruze, 70 hektarjev nepožetih žit, 29 hektarjev sadovnjakov, 20 hektarjev soje, 15 hektarjev krompirja in vrtnin ter 10 hektarjev buč. Tudi v Brežicah so vse omenjene kulture poškodovane od 30- do 100-odstotno.
V občini Sevnica je toča klestila na območjih katastrskih občin Brezovo, Blanca, Studenec, Hubajnica, Telče, Krsinji Vrh, Malkovec, Tržišče, Podboršt, Cirnik, Kal in Kompolje. Poškodovanih je bilo 150 hektarjev koruze, 110 hektarjev vinogradov, po 15 hektarjev žit in vrtnin in pet hektarjev sadnega drevja. Zadnje je poškodovano do 70-odstotno, vinogradi 50-odstotno, koruza, žita in vrtnine do 40-odstotno.
V občinah Mirna, Šentrupert in Mokronog - Trebelno je toča poškodovala sto hektarjev različnih kultur, ki so poškodovane do 30-odstotno,« je povzel Mavsar.
Trenutno pa še ni ocenjena škoda na travinju – bo pa na območjih z močno točo le to lahko predsravljalo zmanjšanje pridelka za en odkos.
Vodja javne službe kmetijskega svetovanja na KGZS – Zavodu Novo mesto Zdenka Kramar pa je ob tem še izpostavila, da je skrb vzbujajoče dejstvo, da je poškodovanih okrog 400 hektarjev vinogradov, za katere obstaja bojazen, da bodo opuščeni.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič pa je izpostavil, da so podnebne spremembe hočeš nočeš tukaj. »Od znanosti in stroke pričakujem, da podobno kot to počnejo v Avstriji, v Nemčiji in v Švici, da že jasen odgovor in da pristopimo k aktivnemu varovanju pred točo z letali.«