Ključne besede: strokovni odbori, govedoreja, prireja mleka

Seja je potekala sredi aprila. Člani odbora so Sonja Arlič, Janez Erjavec, Anton Hohler, Denis Hrga, Marija Klopčič, Ivan Laubič, Jože Marolt, Andrej Napast, Primož Pevec, Matej Skrivarnik, Urban Lapornik, Milan Strmšek, Ivan Svržnjak, Jožef Bračko in Jože Debeljak.

Predsednik odbora je postal Primož Pevec, podpredsednik pa Jože Marolt. Strokovni tajnik odbora je Danilo Potokar.

V nadaljevanju je Jernej Vrtačnik predstavil stanje v sektorju prireje mleka v Sloveniji in Evropski uniji. V razpravi so člani podali svoja mnenja, ugotovitve in predloge na stanje v sektorju prireje mleka. Ugotavljajo, da je stanje slabo in da se dosti surovega mleka tudi izvozi, predvsem v Italijo. Odkupne cene so sorazmerno nizke, kar pa ni največja težava, večjo težavo predstavljajo cene inputov (beljakovinske komponente, koruza, goriva,…)

Nadaljnje člani ugotavljajo, da nekatere sosednje države, predvsem Italija in Hrvaška, zelo povečujejo prirejo mleka. Izpostavijo tudi zelo dobre odkupne cene, ki jih ima Avstrija napram Sloveniji, ki je na repu EU. Ugotavljajo tudi, da imajo potrošniki čudna/nerealna pričakovanja, tako o reji goveda, kakor tudi o kmetijstvu na sploh.

Razne nerealne reklame, ki se jih poslužujejo trgovci, prikazujejo idilično kmetijstvo, ki več ne obstaja. Potrošnike je treba osveščati in jim prikazati realno stanje v slovenskem kmetijstvu. Potrošnikom je potrebni jasno povedati kaj je slovenski proizvod in zagotoviti sistem masnih bilanc v celotni verigi, od rejca do maloprodajnega računa v trgovini.

Nadaljevati z oglaševanjem sheme IK mleko

Potrebni je nadaljevati z oglaševanjem sheme IK SLO za mleko in mlečne izdelke. Potrošniki so tudi zelo naklonjeni dobremu počutju živali, zato je potrebno v novi SKP temu področju nameniti zadostna finančna sredstva, za adaptacije in prenovitve/dograditve starih hlevov iz vezane v delno vezano in prosto rejo, z izpusti, ter za gradnjo novih hlevov s prosto rejo.

Nekateri člani tudi izpostavljajo, da se preveč ukvarjamo s potrošnikom in da bi se morali bolj z živilsko predelovalno industrijo in trgovino. Rejci potrebujejo nova znanja, ki jih morajo dobiti od svetovalcev specialistov, ki jih je premalo in imajo poleg vseh delovnih obveznosti premalo časa za konkretno svetovanje na kmetiji.

Opozorijo tudi na težavo, da rejci bolj zaupajo in verjamejo tujim strokovnjakom kot lastnim in so jih pripravljeni tudi dobro plačati. Rejce je treba izobraževati in jim predstavljati primere dobrih praks. Težavo predstavlja tudi dejstvo, da je največja slovenska mlekarna v rokah tujcev.