Ena od oblik socialnega podjetništva je lahko tudi oživljanje tradicionalnih znanj

Na podeželju in v kmetijstvu so velike možnosti za razvoj socialnega podjetništva. Okolje je ustrezno, saj je ravno to okolje uspelo ohraniti povezanost med ljudmi, medsebojno sodelovanje, povezovanje, kar je eden ključnih elementov socialnega podjetništva. Zares zanimive ideje, kaj bi delali in kako bi delali, dobimo, ko se pogovarjamo s tistimi, ki želijo postati socialni podjetniki. Od povezovanja malih kmetij s ciljem skupne ponudbe in trženja, oskrbovanja javnih institucij z lokalno pridelano hrano, zaposlovanja invalidov in drugih »ranljivih« oseb na kmetijah pri opravilih, ki jih lahko opravljajo, izobraževanja mladih o življenju na kmetiji, ekološkega kmetijstva, oživljanja tradicionalnih znanj, oskrbovanje starejših na kmetijah, razvoj zelenega turizma, v katerega vključujejo lokalne zgodbe, uporabo ali predelavo stvari in materialov, ki bo drugače predstavljale odpadek, razvoja inovativnih oblik vzgoje in izobraževanja na kmetijah, alternativnih oblik zdravljenja, pomoč na kmetijah oziroma nadomeščanje v času odsotnosti in podobno.

Pridobitev statusa socialnega podjetja

Opredelitev socialnega podjetništva in njegovi cilji so določeni v Zakonu o socialnem podjetništvu. Zakon tudi določa, da ima lahko status socialnega podjetja le nepridobitna pravna oseba, kot je društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava. Za pridobitev statusa socialnega podjetja mora biti podjetje ustanovljeno in delovati v skladu s načeli, ki izkazujejo njihov socialni značaj.  Vsi pravni akti morajo torej biti usklajeni z določili Zakona o socialnem podjetništvu in s tem je dana možnost, da registrski organ pri firmi oz. imenu nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco vpiše dostavek »socialno podjetje« ali »so.p«. Evidenco socialnih podjetij vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Ključnega pomena za uspešno poslovanje socialnega podjetja je prava ideja

Za uspešno poslovanje socialnega podjetja je ključnega pomena celotna faza načrtovanja, kjer je dobro poznati različne metode preveritve poslovnih idej. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pomagamo bodočim podjetnikom tudi z metodologijo vitkega podjetništva, ki se vedno bolj uporablja v celotnem poslovnem svetu ne glede na organizacijsko obliko. Najpomembnejši del vitkega podjetništva je presoja, ki se izvaja po preverjeni metodi in da odgovor, ali se neka določena poslovna odločitev splača ali ne. Namesto oblikovanja poslovnega načrta in raziskave trga ter posledičnega vložka denarja v realizacijo ideje, ki je še nedodelana in nepreverjena, se vitko podjetništvo ukvarja s preverbo same ideje. Ideja se testira med ljudmi prek izdelka ali prototipa. Spremljamo odziv trga in na podlagi videnega se odločimo, ali bomo idejo realizirali.

Podpore tudi v okviru ukrepov Programa razvoja podeželja

V Sloveniji je možno za socialna podjetja na podeželju pridobiti podpore tudi prek javnih razpisov Programa razvoja podeželja. Oblike podpor so različne: od dodelitve nepovratnih sredstev, uporabe finančnih instrumentov, dodatnih točk pri vrednotenju vlog, do pavšalnega zneska (za delovanje skupine ali organizacije proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju). Za socialna podjetja niso odprti »ločeni« razpisi, kar pomeni, da socialna podjetja »tekmujejo« za pridobitev finančnih sredstev z ostalimi vlagatelji. S strani vlagateljev večkrat slišimo, da »še niso dobili nič od države«. Včasih je res, da v tistem trenutku, ko rabijo denar za določeno stvar, za to ni razpisa, na podlagi katerega bi denar pridobili, spet drugič razpis je, pa o tem nimajo informacij ali pa so nevešči priprave vlog in ne vedo, na koga naj se obrnejo. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in kmetijsko gozdarskih zavodih vam bomo strokovni sodelavci, ki pokrivamo področje socialnega podjetništva, pomagali z nasveti, informacije pa objavljamo tudi na naših spletnih straneh.