Predstavniki kmetijstva so evropske poslance seznanili z razlogi za nasprotovanje predlogu Uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev.

Prisotnim poslancem in tudi ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireni Šinko, je uvodoma predsednik KGZS Roman Žveglič predstavil stališče zbornice. To je, da je KGZS odločno proti zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS), saj so slovenski kmetje že zdaj zaradi strogih omejitev in manj registriranih FFS v Sloveniji v precej slabšem in nekonkurenčnem položaju v primerjavi s kmeti iz drugih držav članic.

Prepoved bi prizadela več kot polovico slovenskih površin

V novi zakonodaji (Uredba o trajnostni rabi FFS) je za Slovenijo največja težava zahteva po zmanjšanju uporabe FFS za več kot 50 odstotkov in popolna prepoved rabe FFS na občutljivih območjih. To so poleg območij, ki jih uporablja splošna javnost in urbanih zelenih območij, kjer imamo v Sloveniji že omejeno rabo FFS, tudi, območja Nature 2000 (38 odstotkov površin), nacionalna zavarovana območja in vodovarstvena območja (25 odstotkov površin) – to je več kot 50 odstotkov slovenskih površin, 42 odstotkov slovenskih njiv, več kot tretjina vinogradov in intenzivnih sadovnjakov, četrtina hmeljišč in oljčnikov. Dodatno količinsko zmanjšanje za več kot 50 odstotkov in omejitve rabe na občutljivih območjih bodo prinesle velike težave pri kmetovanju, marsikje tudi opuščanje kmetovanja.

Poleg stališča KGZS so svoje pomisleke evropskim poslancem  predstavili še  sopodpisniki skupne izjave, ki so jo v povezavi z uredbo podpisali sredi avgusta. V imenu Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, v imenu Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, v imenu Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager,  s strani GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in v imenu Nina Križnik, s strani  GIZ fitofarmacije pa Branko Zupančič.  Stališče nevladnikov sta s strokovno utemeljitvijo podprla tudi slovenska vrhunska strokovnjaka na področju varstva rastlin in rabe FFS, prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in prof. dr. Andrej Simončič s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Glavni poudarki izjave:

• Podpira se splošne cilje Zelenega dogovora EU in strategije 'Od vil do vilic' za zmanjšanje uporabe FFS, vendar na količino, ki še omogoča zadostno in konkurenčno kmetijsko pridelavo v RS.
• Uredba EK o trajnostni rabi FFS (Sustainable Use Regulation – SUR) mora upoštevati razlike med državami glede naravnih danosti, strukture kmetijstva ter stopnje samooskrbe.
• Predlagana prepoved uporabe vseh FFS na občutljivih območjih je za Slovenijo nedopustna, saj je na teh območjih kar 42 % slovenskih njiv, več kot tretjina vinogradov in intenzivnih sadovnjakov ter približno četrtina hmeljišč in oljčnikov.
• Ker ni na voljo ustreznih alternativnih metod, bi to privedlo do opuščanja kmetovanja in ogrozilo prehransko varnost Slovenije ter izzvalo gospodarske in socialne posledice.
• Predlagana uredba o trajnostni rabi FFS predvideva za Slovenijo zmanjšanje uporabe in tveganja FFS za 58 % do leta 2030. Časovni okvir implementacije nove uredbe je bistveno prekratek, saj v tem obdobju ni pričakovati dovolj ustreznih alternativ. 

Tudi na ravni države prihaja do poenotenja

Poleg tega, da trenutno slovenske nevladne kmetijske organizacije, strokovnjaki za rabo FFS in kmetijska politika argumentirajo nasprotovanje uredbi Evropski komisiji, pa poteka državno usklajevanje tudi z Ministrstvom za okolje in prostor, ki je sprva podpiralo predlog komisije. Po sestankih med predstavniki kmetijstva in okolja je pretekli teden prišlo do uskladitve, da Slovenija na državni ravni ne podpira splošne popolne prepovedi uporabe FFS na občutljivih območjih v delu, ki se nanaša na Naturo 2000, zavarovana območja narave in območja zavarovana po vodni direktivi. 

Slovenija predlaga, da se omeji oziroma prepove raba FFS zgolj na tistih delih občutljivih območjih, kjer imajo FFS dejansko negativen vpliv na cilje ohranjanja narave, vodno telo oziroma vir pitne vode. Slovenija tudi ne vidi rešitve v predlagani derogaciji v SUR glede izdajanja dovoljenj za uporabo FFS proti karantenskim škodljivim organizmom ter invazivnim tujerodnim rastlinam na občutljivih območjih. Kmetje zaradi pomanjkanja učinkovitih alternativnih metod potrebujejo FFS za osnovno varstvo rastlin in ne le za karantenske škodljive organizme ter invazivne tujerodne rastline. Prav tako imamo pomisleke glede uvajanja dodatnih administrativnih bremen tako za uporabnike FFS (elektronsko evidenco vseh posegov integriranega varstva rastlin), kot tudi za pristojne organe.

Povejte svoje mnenje

Ker gre za zelo pomembno odločitev, ki bo v veliki meri vplivala na slovensko kmetijstvo, je dobrodošlo vsako mnenje in odziv, ki ga pošljemo v Bruselj. Priložnost oddati oziroma povedati svoje mnenje imate tudi vi, saj je v času javne razprave možno prek spletne strani: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12413-Pesticidi-trajnostna-raba-posodobljena-pravila-EU-_sl oddati svoje mnenje.

Zato izkoristite to možnost in povejte, kaj si mislite o predlagani uredbi. In pohitite, saj je rok za sodelovanje 19. september!