Slovensko kmetijstvo rabi dodatna sredstva

V ponedeljek, 15. marca,  so se na 3. redni seji zbrali člani upravnega odbora (UO) Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki so imeli na dnevnem redu kar nekaj pomembnih točk. Tako so med drugim obravnavali in na koncu tudi soglasno potrdili poročila o delu KGZS, vseh zavodov in območnih enot za leto 2020 ter jih predlagali svetu KGZS v sprejem.

Sicer pa so se člani UO seznanili z izhodišči predloga Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je pripravila slovenska vlada na podlagi dogovora Evropskega sveta glede Večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in Instrumenta za okrevanje.

Dogovor prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo olajšala okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod.

Člani UO pričakujejo, da se bo zaradi strukturnih težav, ki jih ima kmetijstvo, in se jih ne da reševati z obstoječimi sredstvi, obseg sredstev za kmetijstvo v tem načrtu povečal in da bo KGZS vključena v postopek usklajevanja končne vsebine slovenskega predloga. Na KGZS namreč menijo, da bi poleg naložb v zeleni in digitalni prehod morali zagotoviti sredstva tudi za prilagoditev kmetijstva pričakovanjem potrošnikov, predvsem v živinoreji. Poleg tega bi bilo treba z ustreznimi ukrepi in naložbami povečati moč kmetijstva v celotni agroživilski verigi, kjer so razmerja zelo neskladna. Prav tako pa bi bilo treba celovito urediti upravljanja s tveganji, saj se kmetijstvo ne more popolnoma prilagoditi podnebnim spremembam, ki imajo pomemben vpliv na gospodarski učinek v kmetijstvu. Zato upravni odbor KGZS meni, da predvidena sredstva v načrtu niso dovolj za učinkovito reševanje in prilagajanje kmetijstva novim zahtevam.