Danes na Bledu poteka mednarodna konferenca o upravljanju s kulturno krajino alpskega sveta. Na njej razpravljajo o kulturni in naravni dediščini Alp, upravljanju s populacijo volkov, stanju kmetijstva, turizma in rekreacije. Slovenski in mednarodni strokovnjaki iščejo rešitve za trajnostni razvoj alpskega območja.

V organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije na Bledu poteka mednarodna konferenca Kulturna krajina Alp. Dogodek, ki je del evropskega projekta LIFE Varna paša, združuje slovenske in mednarodne strokovnjake, da skupaj najdejo trajnostne rešitve za upravljanje alpske kulturne krajine. Pašništvo in planšarstvo je nesnovna kulturna dediščina, ki jo je zaradi vrste razlogov treba ohraniti. Osrednji poudarek konference je iskanje načinov, kako zmanjšati spore med kmeti, rejci pašnih živali in na drugi strani zagovornikov ohranjanja območij biodiverzitete z divjimi zvermi. Gre za konflikt interesov, ki ga je treba uravnovesiti.

Uvodoma se je zvrstilo več referatov na temo pomena kulturne dediščine, biodiverzitete, upravljanju z velikimi zvermi, kmetovanju in planinski paši v alpskem prostoru. Med najbolj žgočimi temami je pojavljanje velikih zveri in s tem povezane škode, zato je temu vprašanju namenjen zajeten delež konference. Posebne pozornosti so bile deležne predstavitve izkušenj na avstrijskem Koroškem, na Južnem Tirolskem in v Švici ter seveda v Sloveniji. Med drugimi je Bernhard Rebernig, direktor LK Kärnten Avstrija, podal mnenje, da sobivanje volkov in hribovskega kmetijstva v resnici ni možno. Meni, da je učinkovito upravljanje z volkovi edini način. »Ne želimo ga povsem odstraniti, a na ravni EU bi se moralo upravljanje z volkom zaostriti, saj je to nujno za zaščito biotske raznovrstnosti in kulturne krajine,« je poudaril.

V drugem delu posveta bo predstavljen projekt LIFE varna paša. Ta se izvaja le v Sloveniji, s čimer se lahko popolnoma prilagodi okoljskim, kulturnim in socio-ekonomskim razmeram pri nas ter predlaga celosten pristop k ohranjanju kmetijstva na strmih in gorskih območjih ob hkratnem ohranjanju velikih zveri.

Konzorcij sedmih partnerjev iz gozdarskega, kmetijskega in akademskega sektorja pripravlja strokovne rešitve za ukrepe skupne kmetijske politike po letu 2027 ter v času projekta zagotavlja in išče nove prilagojene rešitve za zmanjšanje problemov na terenu. Ob tem ima pomembno vlogo izobraževanje pri dolgoročnem prenosu znanja in je hkrati naložba v prihodnje generacije.   

Konferenca se bo zaključila z okroglo mizo, kjer bodo predstavniki KGZS, zavodov za gozdove, varstvo narave in varstvo kulturne dediščine prek medsektorskega sodelovanja za upravljanje s kulturno krajino iskali rešitve in predloge za izboljšanje stanja.