Upravičenost lovišč z posebnim namenom

Upravičenost lovišč z posebnim namenom

Strokovni odbori, Gozdarstvo in lovstvo  | 
Lastniki so zelo razočarani nad velikim staležem divjadi v teh loviščih in posledično nad velikimi škodami.

Lastniki so zelo razočarani nad velikim staležem divjadi v teh loviščih in posledično nad velikimi škodami.

Že 16. redna seja strokovnega odbora za gozdarstvo in lovstvo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije

V Sloveniji imamo 12 lovišč s posebnim namenom (LPN), ki so bila vzpostavljena leta 1994. Lovišča obsegajo okoli 200.000 ha in so pretežno v državni lasti. V njih je zaposlenih 62 ljudi, sredstva pa pridobivajo na trgu. V lanskem letu je bila izguba 240.000 evrov. Postavlja se vprašanje, ali sploh še obstajajo razlogi za obstoj lovišč. Na MKGP so imenovali delovno skupino za iskanje rešitev. Za lastnike je pomembno, da bo imel novi upravljavec dovolj lovcev za izvajanje lova in dovolj sredstev za plačilo odškodnin. Člani SO so opozorili, da nikakor ni primerno, da so državna lovišča na zasebnih zemljiščih. Lastniki so zelo razočarani nad velikim staležem divjadi v teh loviščih in posledično nad velikimi škodami.  Člani predlagajo, da bi morale te površine prevzeti kmetje, združeni v lovsko družino.  SO za gozdarstvo predlaga, da se LPN razpustijo in se le-ta predajo v upravljanje obstoječim ali novoustanovljenim lovskim družinam. Nadaljnji obstoj LPN  bi bil smiseln  le, če se na poziv za upravljanje lovišča ne bi nihče javil. 

Upravljanje medvedov in volkov

Prizadevanja za redno upravljanje z velikimi zvermi še vedno niso obrodila sadov. V nastajanju je strategija upravljanja z medvedom, ki povečuje osrednje območje medveda na območje trenutne prisotnosti samic ter nima jasnih smernic za znižanje populacije medveda. Glede volka je aktualna odločitev MOP, da se ga bo odvzemalo le z interventnimi odločbami. Člani SO so mnenja, da se območje prisotnosti zveri ne bi smelo širiti in da je lahko dolgoročno vzdržna populacija okoli 500 medvedov. Tako za medveda kot volka mora država poskrbeti za sredstva za postavitev in vzdrževanje ograj, pri čemer le-ta ne smejo priti iz sredstev skupne kmetijske politike.

Vrednotenje nepremičnin

Modeli vrednotenja za kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča so izračunana na podlagi primerjav tržnih cen v okviru vrednostnih con. Na KGZS smo dosegli občutno povečanje vrednostnih con in s tem bolj pravično ocenitev. Novo vrednotenje se bo objavilo v roku dveh mesecev, ko bodo lastniki dobili vse podatke in tudi ocenjeno vrednost nepremičnin. Člani SO za gozdarstvo in lovstvo opozarjajo na velike nepravilnosti Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in zahtevajo, da se zakon spremeni.

Sofinanciranje urejanja gozdnih cest

Zaradi povišanja katastrskega dohodka se bo  prispevek za gozdne ceste povečal za 2,5 krat. Na problem so že večkrat opozarjali, vendar brez uspeha. Člani SO za gozdarstvo in lovstvo ponovno opozarjajo, da nasprotujejo povečanju pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest in predlagajo uskladitev stopnje tako, da se prispevek nominalno ne poveča.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trženje in promocija

Podeželje v mestu Ljubljana 11. maj

11. 05. 2024 ob 08:00

Pogačarjev trg, Ljubljana

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije dogodke Podeželje v mestu že od leta 2005 pripravljamo z željo, da se gospodarji kmetij predstavijo prebivalcem in obiskovalcem Ljubljane. Sporočilnost ponudbe s kmetij, njen odnos do okolja in tradicije ter njena kulturna in družinska identiteta je to, kar zanima in ceni sodoben potrošnik. Vabimo k sodelovanju!