O tem, kaj so prednosti in kaj slabosti različnih zastirk pri pridelavi zelenjave, piše specialistka za pridelavo zelenjave na KGZS Zavodu Novo mesto Natalija Pelko.

Ključne besede: Zelenjadarstvo, zastirke

V profesionalni vrtnarski pridelavi se v Sloveniji predvsem zaradi reševanja težav s pleveli uporabljajo plastične folije, največ črne, rjave in bele polietilenske folije. Na prostem se uporabljajo tudi pletene PE in vlaknate folije, ki so prepustne za vodo, pod katerimi ni nujno urediti namakalnega sistema. 

V ekološki pridelavi uporabljamo čedalje več organskih zastirk, ki jih lahko pripravimo iz suhega sena, slame, listja, sveže pokošene, vsaj malo osušene zelene mase, plevelov, ki še ne semenijo, zelišč, komposta, volne in različnih odpadkov papirja. 

Katero zastirko izbrati, zakaj in kdaj jih je smiselno uporabljati, lahko preberete v članku Natalije Pelko na povezavi TUKAJ.