Sama novela sicer ne posega v pogoje upokojevanja, saj ti ostajajo nespremenjeni. Tako se bo letos možno upokojiti ob hkratni izpolnitvi pogoja starosti in zavarovalne oziroma pokojninske dobe. Moški ali ženska se v letu 2020 lahko upokoji, če doseže starost 65 let in dopolni zavarovalno dobo 15 let ali če doseže starost 60 let in dopolnil 40 let pokojninske dobe (predčasna upokojitev) oziroma pokojninske dobe brez dokupa (starostna upokojitev). V primeru starostne upokojitve je mogoče starost znižati zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, zaradi služenja obveznega vojaškega roka in zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti.

Bistvene novosti, ki jih prinaša zadnja novela zakona in bodo vplivale tudi na kmečke zavarovance, pa so: dvig višine najnižje pokojnine za osebe, ki so pretežni del svoje zavarovalne dobe dopolnile v zavarovanju za ožji obseg, dvig odmernih odstotkov pokojnine ter njihova postopna izenačitev glede na spol in ugodnosti v zvezi z odložitvijo upokojitve. Novela prinaša novosti tudi na področju dvojnega statusa in poklicnega zavarovanja, ki pa sta za kmete manj zanimiva. 

Postopni dvig pokojnin

Kmetom, ki so bili pretežni del svoje zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg, novela zakona prinaša dvig pokojnine, in sicer za 3,5 odstotka, vendar postopoma. Tako bodo v letu 2020 prejeli za 1 odstotek višjo pokojnino, nato pa vsako leto še pol odstotka, vse dokler v letu 2025 ne bodo deležni končnega dviga v skupni višini 3,5 odstotka. Slednje ob trenutni pokojninski osnovi v praksi predstavlja okoli 30 evrov več pokojnine na mesec. Navidezno gre sicer za všečno gesto zakonodajalca, pa vendar smo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije zahtevali bistveno višji dvig teh najnižjih pokojnin. Naš predlog je bil izenačitev te pokojnine z višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 402,18 evra. Gre za povsem upravičen predlog, s katerim smo pravzaprav želeli najnižjo pokojnino izenačiti z višino denarne socialne pomoči. Kmetje so dolga leta vplačevali v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja s pričakovanjem, da si bodo s temi vplačili zagotovili finančno varnost za starost. Celo življenje so posvetili težaškemu delu na kmetiji, s katerim so težko plačevali prispevke. Danes pa so, še posebej tisti, ki niso zmogli vplačil za širši obseg, globoko pod pragom revščine in prejemajo za okoli 180 evrov nižje pokojnine kot sicer znaša denarna socialna pomoč, do katere je ob izpolnitvi predpisanih pogojev sicer upravičen vsak.

Sicer pa novela prinaša tudi novosti pri vrednotenju odmernih odstotkov pokojnine. Ženskam odmerni odstotek ne bo več padal in bodo še nadalje upravičene do odmere starostne pokojnine v višini 63,5 odstotka za 40 let pokojninske dobe oziroma 29,5 odstotka za 15 let zavarovalne dobe (namesto sedanjih 26 odstotkov). Za moške se lestvica postopoma dviguje in bo izenačenje z ženskami dosegla leta 2025. Do takrat se bo gibala po naslednji dinamiki:

V primeru predčasne pokojnine se odstotek, določen za 40 let pokojninske dobe, zniža za sorazmerni del, in sicer 0,3 odstotka za vsak manjkajoči mesec starosti do 65 let, kar skupno znese največ 18 %.

Po novem na višino pokojnine vpliva tudi skrb za otroke. Pokojnina se na ta račun lahko poviša za največ 4,08 odstotka. Ugodnost bodo praviloma lahko uveljavljale le ženske, moški pa le, če izkaže, da je užival nadomestilo iz naslova starševstva v trajanju vsaj 120 dni. Tu je potrebno opozoriti, da je otroke mogoče uveljavljati ali za dvig odmernega odstotka ali za znižanje starostne meje. Obeh ugodnosti hkrati ni mogoče koristiti.

Nič več pokojnine v gotovini

Novosti so tudi pri načinu izplačila pokojnine in drugih prejemkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Izplačilo prejemkov po novem poteka le še na plačilne račune. Izjema so tisti uživalci pravic, katerim so se prejemki preko poštne dostave nakazovali že pred uveljavitvijo novele. Ti so še nadalje upravičeni do takšnih nakazil, vendar le do trenutka, ko sporočijo spremembo.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici smo si sicer v postopku sprejemanja novele prizadevali tudi za priznanje dokupljene dobe po ZPIZ-83 kot dobe brez dokupa, vendar žal neuspešno. Kljub temu naj na tem mestu dodamo, da je v zakonodajnem postopku že nova novela zakona, ki ureja ravno dokup kmečkih let. Poleg tega zajema tudi ureditev obsega pravic kmetov, ki so po ZPIZ-83 bili sicer vodeni kot drugi kmetje in se jim je zaradi tega, ne glede na višino vplačanih prispevkov, priznal le ožji obseg pravic. Če bo novela potrjena, bodo kmetje, ki so v letih od 1984 do 1992 plačevali prispevke od zavarovalne osnove, določene od šestega do desetega razreda, imeli priznan širši obseg pravic.