Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek

KGZS ocenjuje, da je umik publikacije Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji nesprejemljiv. Umik dokumenta, ki ugotavlja, da živinoreja ni glavni vir toplogrednih plinov in da Slovenci ne pojemo preveč mesa, je nedopusten, saj predstavlja neposreden napad na stroko, slovensko živinorejo in kmete.

Ključne besede: publikacija, živinoreja, toplogredni plini, hrana

Publikacija je med drugim razbila dva razširjena mita v javni razpravi. Prvi je trditev, da je živinoreja poglavitni vir toplogrednih plinov, drugi pa, da Slovenci pojemo več mesa kot prebivalci drugih držav Evropske unije (EU).

Podatki v publikaciji jasno kažejo, da kmetijstvo v Sloveniji prispeva približno 11 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, medtem ko energetika in promet skupaj ustvarita skoraj 60 odstotkov izpustov. Največ toplogrednih plinov tako nastaja zaradi kurjenja fosilnih goriv, predvsem v proizvodnji električne energije in cestnem prometu, ne pa v živinoreji.

Avtorji publikacije opozarjajo tudi na pogosto napačno interpretacijo porabe mesa. Razpoložljiva količina mesa na prebivalca se v javnosti pogosto enači z dejansko zaužito količino, čeprav vključuje maso kosti, izgube v trgovinah in gospodinjstvih ter meso, namenjeno za hišne ljubljenčke. Po preračunih, primerljivih s podatki OECD, je poraba mesa v Sloveniji blizu povprečja držav EU.

Poleg tega podatki iz Podnebnega poročila o stanju v kmetijstvu kažejo, da kmetijstvo v Sloveniji emisije toplogrednih plinov že desetletja sistematično zmanjšuje. V obdobju od leta 1986 do 2023 so se emisije v kmetijstvu zmanjšale za več kot 20 odstotkov, tako v živinoreji kot v rastlinski pridelavi. Slovenska živinoreja izstopa tudi po nizki rabi antibiotikov, ki je bistveno pod povprečjem Evropske unije.

Pomemben vidik, ki ga ni mogoče prezreti, je tudi pozitivna okoljska vloga živinoreje. Velik del slovenskega kmetijstva temelji na trajnem travinju, ki brez živinoreje ne bi bilo vzdrževano. Ta območja vežejo ogljik, preprečujejo zaraščanje in erozijo tal ter pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in kulturne krajine.

Enostransko prikazovanje živinoreje kot glavnega okoljskega problema ne odraža slovenske realnosti. Slovensko kmetijstvo temelji na majhnih, družinskih kmetijah – povprečna velikost kmetije znaša okoli sedem hektarjev – in ni primerljivo z velikimi, intenzivnimi sistemi v nekaterih drugih državah EU.

»V Sloveniji imamo tri četrtine kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi dejavniki. Na teh območjih je zaradi naravnih danosti možna izključno pašna živinoreja. Politični ali ideološki napadi na to panogo tvegajo, da se bo Slovenija zaraščala in izgubljala biotsko raznovrstnost,« je poudaril predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek.

KGZS zato poziva pristojne k ponovni javni objavi publikacije, spoštovanju znanstvenih ugotovitev ter k prenehanju zavajajočega in enostranskega prikazovanja slovenske živinoreje.

Umaknjena publikacija - Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji