Ustanovna seja strokovnega odbora za perutninarstvo

Ključne besede: strokovni odbor, perutninarstvo, dobrobit živali

Strokovni odbor za perutninarstvo v sestavi Božidar Beci, Marko Cigler, Marjan Golavšek, Matjaž Hanžel, Blaž Jelen, Igor Kuralt, Bojan Lončar, Jadranka Morelj, Toni Peršuh, Liljana Štalcer Zupanič in Simon Toplak se je sestal v drugi polovici aprila in na ustanovni seji za predsednika izbral Bojana Lončarja, za podpredsednico pa Liljano Štalcer Zupanič. Strokovna tajnica odbora je Gabrijela Salobir.

Glavno delo odbora bo temeljilo na naslednjih vsebinah:

• Ukrepi SKP  -  programsko obdobje 2023 – 2027) ukrep dobrobit živali (DŽ); naložbe: posebej razpis za perutninarje, adaptacije, skladišča gnoja, umeščanje reje perutnine na prostem ter raba travinja tudi za perutnino – v luči zaščite kmeta;
• perutninarstvo kot panoga potrebuje združenje, ki bi intenzivno zastopalo rejce, tako pri cenovnem vrednotenju, pogajanjih;
• delo na promociji z vseh vidikov: zakonodaja (umestitev konzumnih jajc);
• področje razpisov – precejšnje omejitve in rangiranje točk neprilagojeno za sektor perutninarstva;
• možnosti vpliva odbora na pravice rejcev napram 'velikim lastnikom';
• ohranitev kmečkega perutninarstva;
• metodologija izračunavanja dejanskih stroškov reje v primerjavi s plačilom s strani odkupovalca – Kmetijski inštitut Slovenije ne izdeluje potrebnih kalkulacij (izpuščanje priznane amortizacije);
• možnosti večjega povezovanja (SO, KGZS, MKGP) in dela na promociji IK mesa, da potrošniki posegajo po slovenskem mesu oz. piščancu.

Odbor se je seznanil tudi s predlog ukrepov dobrobit živali (DŽ) perutninarstvo za obdobje skupne kmetijske politike 2023 – 2030

V ukrepih bi bilo treba stremeti tudi k dobrobiti rejca. Potrebna je previdnost pri uvajanju zmanjšanja gostote naselitve in kot posledica izpad dohodka, ki pri tem nastane. Iz tega vidika bi moral ukrep pokriti ceno izpada dohodka. Rekuperacijski sistem je treba umestiti kot zagotavljanje nadstandarda glede izboljšane sestave zraka (od predpisane po pravilniku) in hkrati tudi v investicije umestiti sofinanciranje tovrstne opreme.

Nadstandardne reje bi morale imeti višjo prodajno ceno, saj sama plačila ukrepa DŽ težko nadomestijo konvencionalno rejo. Umestitev ukrepov DŽ bi moralo biti sočasno podprto z naložbami, sicer same prilagoditve reje na posamezne ukrepe terjajo previsoke stroške.