Pravica pripada enemu od staršev ali rejniku ali skrbniku, ki neguje in varuje:

• otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka;
• težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka največ do 18. leta starosti otroka;
• najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka.

V slednjem primeru, torej v primeru koriščenja pravice za dva ali več otrok, pravica lahko pripada do zaključka prvega razreda osnovne šole mlajšega otroka, pri čemer je eno leto neprenosljivo. Slednje pomeni, da ga lahko koristi drug izmed staršev. V kolikor ga drug od staršev ne koristi, pravica zapade in je ni mogoče prenesti na prvega starša, ki je sicer koristil pravico.

Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost, kar pomeni, da morate delati najmanj 20 ur tedensko.

Pravico uveljavljate pri Centru za socialno delo (CSD) na območju, kjer živite. In sicer z vlogo, ki se nahaja TUKAJ. Dodajamo, da morate po prejemu odločbe s strani CSD, s katero se vaši vlogi ugodi, urediti tudi prijavo krajšega zavarovalnega časa na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki bo skladna z odločbo. Po poteku pravice bodite pozorni tudi na ponovno prijavo za polni zavarovalni čas, saj ste kot kmečki zavarovanec za to dolžni poskrbeti sami.

Na koncu ni odveč, če omenimo tudi povsem praktične dileme, ki nastajajo v povezavi s priznano pravico. Kot prvo naj izpostavimo koriščenje bolniške zaradi nege otroka. V primeru, da je tudi drug od staršev zavarovan za polni delovni čas, je nego dolžan koristiti tisti, ki mu je priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom. Na to vas bodo sicer opomnili pri pediatru v  primeru koriščenja.

Primer: Oče otroka je zaposlen, mama pa je kmečka zavarovanka. Slednja se odloči koristiti pravico do krajšega delovnega časa. V primeru bolezni otroka, bo nego zanj koristila ona. Enako bi bilo tudi v primeru, ko bi bile vloge zamenjane, kar pomeni, da bi nego za otroka bil dolžan koristiti oče, ki mu je priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom.

Prav tako naj opozorimo na problem, ki se pojavlja v vezi koriščenja pravic iz javnih sredstev (npr. otroški dodatek, znižano plačilo vrtca,…). Pri izdani odločbi bodite pozorni, saj vam bodo skoraj zagotovo pripisali 75% minimalne plače pri dohodkih. V takem primeru je nujno treba vložiti pritožbo zoper takšno odločbo ter dokazovati dejanske dohodke, v kolikor so ti nižji od fiktivno pripisanih. V kolikor ste naš član, vam pritožbo lahko pripravimo tudi na KGZS v okviru brezplačne pravne pomoči.