Tradicionalni slovenski zajtrk: včeraj, danes, jutri

Tradicionalni slovenski zajtrk: včeraj, danes, jutri

Trženje in promocija, Gospodarjenje  | 
Tradicionalni slovenski zajtrk: včeraj, danes, jutri

Vse skupaj se je začelo leta 2007 z medenim zajtrkom, ki se je pred desetimi leti prelil v  projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, povezal številne ustanove ter bil podprt s strani države.

Ključne besede: kmetijstvo, hrana, lokalno, tradicionalni slovenski zajtrk

»Skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in ostalimi deležniki smo naredili veliko zgodbo,« je ponosen pobudnik projekta Tradicionalni slovenski zajtrk in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.

Po desetletju uspešne zgodbe, ki povezuje kmetijstvo, čebelarstvo, šolstvo, zdravje, šport, kulturo in vedno nove deležnike, je čas, da se nadgradi in postane program. V želji ustvariti še boljšo zgodbo Tradicionalnega slovenskega zajtrka je v organizaciji Čebelarske zveze Slovenije, danes na Brdu pri Lukovici, potekal posvet z naslovom Tradicionalni slovenski zajtrk: včeraj, danes, jutri. Na njem sta bila poleg predstavnikov glavnih deležnikov projekta prisotna predsednik Državnega zbora RS mag. Dejan Židan in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS dr. Aleksandra Pivec.  

 »Z vidika cilja spodbuditi zavedanje pomena kmetijstva in lokalne pridelave je projekt učinkovit. Danes, ko je stanje duha v kmetijstvu kritično, ko se kmetijstvo sooča s številnimi neutemeljenimi napadi, so taki programi še toliko bolj pomembni,« je v svoji predstavitvi poudaril direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik. »Na začetku je bil kaos, imeli nismo ničesar, iskali smo seznam šol, ponudnikov in jih povezali. Prvo leto je ta zahteven projekt temeljil le na donacijah. Svetovalci Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so namenili ogromno časa za povezovanje kmetov in javnih ustanov, pripravi strokovnih gradiv, delavnic, spremljevalnih aktivnosti ter obveščanja.

Zgodba je rasla in vloga Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije postaja vedno manj pomembna v smislu organizacije, še vedno pa igra izjemno vlogo pri izobraževanju in širjenju zavedanja pomena pridelave in predelave slovenske hrane,« meni Ravnik in še: »Učne kmetije, ki izobražujejo otroke, bi morale biti sistemsko urejene in nadgrajene z vidika praktičnosti. Kar nekaj sprememb na zakonodajnem področju je še potrebnih, prav tako bi bilo smiselno nadgraditi povezavo med javnimi zavodi in lokalnimi ponudniki v smeri širšega zavedanja pomena lokalno pridelanih in predelanih živil ter zavedanja pomena sezonskosti.«

»Tradicionalni slovenski zajtrk je ponovno vzpostavil most med kmetijami in vzgojno izobraževalnimi zavodi. Upam, da se prenese na celoten sektor javnega prehranjevanja ter organizira dolgoročna partnerstva med kuhinjami in kmetijami. Prav tako je pomembno širiti kulturo spoštljivega odnosa do živil in prehranjevanja ter skozi predstavitve kmečkega dela ozaveščati širšo javnost o pomenu kmetijstva in truda, ki je potreben za pridelavo hrane,« meni koordinatorka Tradicionalnega slovenskega zajtrka na KGZS Gabrijela Salobir.

»Če je bil motiv za pripravo Tradicionalnega slovenskega zajtrka  pred desetimi leti predvsem želja približati ljudem tradicionalno hrano, nas danes povezuje želja omiliti okoljsko krizo. Govorimo o zmanjšanju ogljičnega odtisa z uporabo lokalne hrane in željo zaščititi okolje,« je v svojem nagovoru povedal predsednik Državnega zbora RS mag. Dejan Židan. Prav tako se je vsem deležnikom projekta za izjemno delo zahvalila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS dr. Aleksandra Pivec. Verjame, da se bo osnovni cilj projekta s pomočjo pridobljenega naziva Slovenija Gastronomska Evropska regija 2021 razširil tudi na ostale javne ustanove, turistične subjekte, hotele in gostinske obrate.

Več o projektu Tradicionalni slovenski zajtrk najdete na spletni strani projekta tukaj.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri