Tradicionalni slovenski zajtrk - spomin, ki nas določa

Tradicionalni slovenski zajtrk - spomin, ki nas določa

Prireja mleka, Trženje in promocija, Rastlinska pridelava, Gospodarjenje  | 

Foto Pexels

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je včeraj potekalo medresorsko srečanje delovne skupine za izvedbo projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ). V imenu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije sta  sodelovali vodja službe za varno hrano Gabrijela Salobir in sodelavka oddelka za odnose z javnostmi Tatjana Vrbošek.

Ključne besede: Tradicionalni slovenski zajtrk, Dan slovenske hrane, kmetijstvo, kruh, mleko, med, jabolko, med

Ob omembi Tradicionalni slovenski zajtrk se zbudi spomin na dišeč kruh z maslom in medom, toplo mleko in sočno jabolko. Gre za osrednji dogodek dneva slovenske hrane, ki so ga v vrtcih in osnovnih šolah v vseslovenskem obsegu prvič izvedli leta 2011, z željo povezati pridelovalce hrane z vzgojno izobraževalnimi ustanovami. Projekt je z leti prerasel v vseslovenski dogodek, ki zaživi vsak tretji petek v novembru in se je iz vrtcev in osnovnih šol razširil tudi v druge ustanove ter domove.   

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je bila opravljena po izvedbi dogodka leta 2022, je potrdila uspešnost in smotrnost izvedbe Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Koncept dogodka, ki se posebej osredotoča na otroke in šolajočo se mladino deluje preventivno. Njegova sporočila širijo zavedanje o pomenu in prednostih lokalne slovenske hrane, pomenu kmetijstva in čebelarstva za njeno pridelavo ter vpliva človeka na okolje. Aktivnosti projekta tako vzgajajo in gradijo zavedanje o razlogih za spoštljiv odnos ljudi, ki sodelujejo pri pridelavi, predelavi in pripravi hrane. Obenem širijo vedenje o tem, kaj vse je potrebno, da se hrana pridela, pride z njive na mizo ter postane vir energije.

TSZ je z leti postal priljubljen in prepoznaven tudi zaradi povezovanja kulturno umetniškega področja s kulturno dediščino. Kot najpomembnejše cilje projekta sodelujoči v raziskavi NIJZ navajajo cilje povezane z zdravjem, narašča pomen kmetov in lokalne pridelave. Med cilji, ki jih ustanove predlagajo kot pomembne, izstopa trajnostni vidik pridelave hrane. Rezultati raziskave kažejo, da vsakoletno načrtovanje dogodka poteka dovolj zgodaj, da ustanove prejmejo ustrezna in zanimiva gradiva in se na izvedbo dogodka lahko dobro pripravijo.

Pet glavnih živil zajtrka: mleko, med, maslo, kruh in jabolka, ki sestavljajo tradicionalni zajtrk, ustanove v precejšnjem deležu dobijo od lokalnih kmetov, sadjarjev in čebelarjev. Med njimi je med izpostavljen kot živilo, ki je pogosto donirano s strani čebelarjev.

Za živila, ki so bila pridelana oziroma predelana v Sloveniji, lahko ustanove uveljavljajo možnost povračila stroškov za njihov nakup. Vlogo za povračilo stroškov je na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja RS v letu 2022 vložilo 492 ustanov in dobilo skupaj povrnjenih 169.402,32 EUR.

Raziskava kaže, da izvedba projekta TSZ izpolnjuje osnovni cilj povezati pridelovalce hrane z vzgojno izobraževalnimi ustanovami. Njegov pomen je veliko širši, z njegovo pomočjo se je nadgradilo sodelovanje z zdravstvenimi domovi, fakultetami, lokalnimi mediji, zavodi KGZS ter domovi starejših. Prav tako je zaznati priljubljenost izvedbe dogodka znotraj delovnih timov. Postaja spomin, ki nas določa.

Tradicionalni slovenski zajtrk bomo v letos obeležili v petek, 17. novembra, in bo potekal pod sloganom Kruh za zajtrk - super dan!

Nazaj

Prihajajoči dogodki