Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) že vseskozi zagovarja stališče, da je treba težave podeželja zaradi prevelikega števila zveri reševati sistemsko. Takšen sistem, ki je upošteval mnenja stroke in kmetov ter je vzdrževal vsaj približno ravnovesje med prebivalstvom in zvermi, smo v Sloveniji že imeli pred leti. Vendar je zaradi znanih vzrokov to zamrlo oziroma se ustavilo, posledice tega neodgovornega ravnanja pa sedaj čutijo kmetje oziroma prebivalci podeželja.

KGZS svojo nalogo in poslanstvo ves čas opravlja vestno in odgovorno. Javna služba kmetijskega svetovanja v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije deluje v prid slovenskih kmetov, med drugim tudi pri izvajanju ukrepov kmetijske politike, kamor sodi varovanje domačih živali pred zvermi. Zato na KGZS zavračamo trditve nekaterih, da služba kmetijskega svetovanja ni dobro opravila svojega dela.

Osveščanje kmetov

Osveščanje kmetov poteka na več načinov in stopnjah, seveda v skladu s kadrovskimi in finančnimi zmožnostmi. Tako se vsem kmetom, ki oddajajo vloge za ukrepe kmetijske politike, ob oddaji vlog tudi posamezno svetuje o možnostih vključitve v operacije ukrepov Kmetijsko okoljskega programa (KOPOP) in s tem o pogojih za vključitev ter izvajanje zahtev iz operacij Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri. Prav tako smo na začetku tega programskega obdobja poleg rednega vsakoletnega informiranja kmetov o vseh ukrepih kmetijske politike in njihovih spremembah, izvedli obsežna predhodna usposabljanja kmetov o različnih možnostih, zahtevah, pravilih in višini plačil, med drugim tudi vsebine varovanja pašnih živali. Vsakemu kmetu, ki se je odločil za vstop v ta ukrep, smo izdelali program aktivnosti, ki je namenjen informiranju in pravočasni  usposobitvi za njegovo pravilno izvajanje. Torej svetovalci kmetom vsako leto pred vnosom zahtevkov za ukrepe kmetijske politike predstavijo vse operacije KOPOP, v katere je možen vstop, in jim hkrati ponudimo pomoč pri vodenju evidenc in  posamezno svetovanje.

Neustrezni ukrepi

Dejstvo pa je, da ukrepi kmetijske politike, ki so predvideni za varovanje pašnih živali pred zvermi, niso primerni in ustrezni za vse kmete ter vse primere, na kar je KGZS opozarjala že pri njihovem sprejemanju. V Sloveniji so večinoma osnovni pogoji za kmetovanje zelo neugodni (razparceliranost, razgibanost terena, skalovitost), zato kmetije ne morejo prenesti večjih dodatnih vlaganj, kot so ograjevanje, dodatni pastirji in psi. Plačila za izvajanje teh ukrepov so premajhna, da bi pokrila te dodatne stroške. Prav tako so pogoji za vstop v te ukrepe varovanja zelo strogi, saj zahtevajo dodatne zapletene administrativne rešitve in zagotovitev dodatnih lastnih sredstev. Ostarele kmetije in kmetije z malo delovne sile so doslej vztrajale pri kmetovanju in paši na tem območjih samo zato, da so bile te površine obdelane in so s tem preprečili nadaljnje zaraščanje slovenskega podeželja. Paša je ključnega pomena za ohranjanje poseljenosti in obdelanosti podeželja. Z novimi zaostrenimi pogoji in ob dejstvu, da tudi ti ukrepi ne zagotavljajo popolnega varstva pred zvermi, to ne bo več možno.

Zato še enkrat pozivamo državo, da z izrednimi ukrepi vzpostavi (sedaj porušeno) ravnovesje med prebivalstvom in zvermi, nato pa z vsemi vključenimi najde takšno rešitev oziroma sistem, v katerem bodo vsi svoje naloge opravili vestno in kakovostno, kot je to doslej in bo še naprej počela KGZS in njena služba kmetijskega svetovanja.