Temelji evropske kmetijske politike se spodkopavajo in razgrajujejo
Kmetijstvo in okolje, JSKS, Zbornica svetuje, Sporočila za javnost, Gospodarjenje |
Ključne besede: kmetijstvo, SKP, finančni okvir po letu 2027
»Medtem ko žetev poteka s polno paro, se je Komisija odločila razgraditi »skupni« značaj SKP s prikritimi proračunskimi rezi pod krinko tako imenovanega »enotnega sklada« in s popolno renacionalizacijo, ki jo upravičuje z domnevno poenostavitvijo upravnih postopkov. Se bosta Evropski parlament in Svet ministrov strinjala z reformo, ki se že zdaj kaže kot najslabša prenova SKP doslej? Odločilni bodo prihodnji meseci,« je zapisano v sporočilu za medije Copa-Cogeca največja in najvplivnejša organizacija, ki zastopa interese evropskih kmetov in kmetijskih zadrug na ravni Evropske unije, katere članica je tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
V nadaljevanju sporočila navaja: »Čeprav je Komisija javno govorila o vključevanju deležnikov, odprtem dialogu in poslušanju kmetijskih skupnosti, zdaj obstajajo jasni dokazi, da je predsednica Ursula von der Leyen v ozadju mesece pripravljala radikalen, enostranski in ciničen pristop do EU kmetijstva in njegovega proračuna. Prav tako so bili glasovi in stališča Evropskega parlamenta ter Evropskega sveta v predlogu povsem prezrti. Rezultat je pristop, ki je za evropske kmetijske organizacije nesprejemljiv. Še bolj kot pomanjkanje podrobnosti o predlogih SKP, ki še niso bili objavljeni in bodo zahtevali temeljito analizo, je škodljivo sporočilo, ki ga je danes poslala Evropska komisija. Za evfemizmi, računovodskimi razpravami in olepšanimi izjavami se skriva zaskrbljujoča resnica: temelji evropske kmetijske politike se spodkopavajo in razgrajujejo, vse to bi lahko ostalo v zgodovini kot »bruseljska črna sreda«.
Ne glede na proračunske razčlenitve je jasno, kdo bo najbolj prizadet: družinske kmetije, temelj našega kmetijskega modela. Te kmetije so preživele številne krize, prispevajo k raznolikosti, kakovosti in odpornosti naših prehranskih sistemov in območij. To so tisti kmetje, ki smo jih med pandemijo javno podpirali in ki bodo vodile zeleni prehod, ki ga Komisija zahteva. In vendar, s tem proračunskim signalom, ravno ob začetku novega zakonodajnega cikla in s prihajajočim sporazumom EU-Mercosur, kako lahko Komisija pričakuje, da ji bo kmetijska skupnost v prihodnjih letih še zaupala?
V Copa-Cogeci pozivajo evropske sozakonodajalce, še posebej Odbor za kmetijstvo Evropskega parlamenta in kmetijske ministre, da se resno lotijo te problematike ter pretvorijo besede podpore za kmetijstvo v konkretna dejanja.
»Tako slovensko kot evropsko kmetijstvo se nahajata v prelomnem obdobju, ki zahteva strateško vodenje države, utemeljeno na vsebinskem in mednarodno usklajenem pristopu. Od pristojne politike se pričakuje, da se usmeri k iskanju rešitev znotraj evropskega okvirja, saj je le obstoječa vlada tista, ki lahko v imenu slovenskega kmetijstva zastopa jasne interese pri pogajanjih v Bruslju. Ob zadnjih predlogih Evropske komisije, ki vodijo v razgradnjo skupne kmetijske politiku je nujno, da Slovenija nastopa odločno in enotno ter prepreči izgubo temeljnih pridobitev za svoje kmete. V središču razprav morajo biti mednarodni dogovori o prihodnosti skupne kmetijske politike, ustreznem financiranju, varovanju modela družinskih kmetij ter omogočanju generacijske prenove. Kmetijstvo je strateški steber trajnostne Evrope in posamezne države,« ob tem poudarja predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek.