Ključne besede: teden gozdov, divjad, zveri

Gozdovi so bili v zadnjih letih na veliki preizkušnji, saj so jih prizadele različne ujme. Prizadete so bile velike površine gozdov na velikem delu države. Najprej žledolom, gradacije podlubnikov, pa obsežen vetrolom. Na te dogodke na kratko obdobje ne moremo veliko vplivati, ker so del globalnih podnebnih sprememb. Lahko pa z ustrezno politiko gospodarjenja z gozdovi blažimo te vplive. KGZS kot največja zastopnica lastnikov opozarja ob tednu gozdov na dve ključna problema upravljanja.

Upravljanje z divjadjo

KGZS ocenjuje, da morajo biti v postopku sprejemanja desetletnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov predstavniki kmetov oziroma lastnikov gozdov prepoznani in obravnavani kot ključni odločevalci. Škode, ki jih povzroča divjad, zelo otežujejo ali celo resno ogrožajo kmetovanje, intenzivno objedanje gozdnega mladja pa onemogoča doseganje gozdnogojitvenih in gozdnogospodarskih ciljev pri gospodarjenju z gozdom.

KGZS meni, da je v nastajajoče območne načrte za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo potrebno vnesti ukrepe, ki bodo zagotavljali v čim večji meri naravno obnovo gozdov z vsemi rastišču primernimi drevesnimi vrstami, ne samo nekaterimi. Samo gozdovi z vrstno pestro sestavo bodo v prihodnje lahko v največji meri kljubovali podnebnim spremembam, ki so neizbežne.

Za dosego tega cilja je po mnenju KGZS treba stalež parkljaste divjadi na območjih, kjer so problemi z obnovo gozdov največji, močno znižati. In to jasno oprediliti v nastajajoče območne načrte.

Upravljanje z velikimi zvermi

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije menijo, da je upravljanje  z zvermi zašlo v slepo ulico. Tako stroka kot prebivalci na območjih pojavljanja velikih zveri se zavedajo, da je v dani situaciji, ko so se populacije številčno zelo povečale in posledično razširile v prostoru, redno upravljanje nujno. Takšno redno upravljanje, ki vključuje tudi odvzem.

Žal nekateri deli javnosti, ki nimajo veliko stika s zvermi, pa tudi sodišča, ne razumejo nujnosti rednega upravljanja z medvedom in volkom. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije opozarjajo, da se lahko problemi stopnjujejo tako kot je primer v Romuniji, kjer je okrog pet smrtnih žrtev po medvedu letno. Javnost in sodišča morajo tu zaupati stroki. Prišli smo do točke, ko se niti stroki ne zaupa več.

Dandanes, ko načrtovanje gospodarjenja z gozdovi vključuje tudi javni interes okoljevarstva, rekreacije ter upravljanje z divjimi živalmi, je iskanje kompromisa nujno in težko delo. Pri iskanju kompromisa med zasebnim in javnim interesom pa so lastniki velikokrat premalo upoštevani ali celo prezrti.

Če želimo v Sloveniji ohraniti  kulturno krajino, je potrebno  z njo aktivno gospodariti. Do sedaj so lastniki oziroma kmetje dokazali, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov.