Na prvi konstitutivni seji, ki je bila v prvi polovici marca, so člani obravnavali pripravo dvoletnih lovsko upravljavskih načrtov, desetletnih območnih gozdno gospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov ter pripravo nove strategije za volka. Nov predsednik odbora za gozdarstvo je Janez Beja, podpredsednik pa Franci Pogačnik.

 

Ključne besede: gozdarstvo, lovstvo, zveri divjad, gozdnogospodarski iin lovskoupravljavski načrti

Popisi objedenosti gozdnega mladja ter dolgoletna opozorila s terena kažejo, da plemeniti listavci, hrast in jelka na določenih območjih ne preraščajo, kar ima lahko velike negativne posledice za  doseganje gozdno gojitvenih in gozdno gospodarskih ciljev obenem pa je ogroženo tudi prilagajanje gospodarjenja na klimatske spremembe. Pričakujemo, da se bodo podatki popisa  objedenosti gozdnega mladja smiselno upoštevali pri načrtovanju odvzema parkljaste divjadi. Številčnost divjadi mora biti usklajena z gozdom na način, da zagotovi preraščanje vseh ključnih drevesnih vrst, še posebej vrst graditeljic sestojev.      

• Trenutno se na spletni strani Zavoda za gozdove objavljajo osnutki dvoletnih načrtov za upravljanje z divjadjo. Člani odbora pozivajo vse lastnike, ki imajo probleme z škodo po divjadi, da podajo pisne pripombe na osnutke načrtov s konkretnimi predlogi rešitev. 
• Predloge pošljite na Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije in tudi v vednost na kgzs@kgzs.si.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije aktivno sodeluje pri pripravi smernic za upravljanje divjadi v Sloveniji v obdobju 2021 do 2030. Smernice pripravlja ZGS skupaj z MKGP, Lovsko zvezo Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Izvedba vsebinskih delavnic glede območnih gozdno gospodarskih in lovsko upravljavskih načrtih bo predvidoma izvedena po območnih enotah ZGS do konca junija. 

Člani so podprli predlog o  izdelavi aplikacije, ki bi omogočala prijavo škod po divjadi in z namenom realnejše ocene skupnega vpliva divjadi na kmetijstvo in gozdarstvo.

Na področju upravljanja z zvermi so člani mnenja, da je treba slediti cilju zmanjšanja številčnosti in preprečitev nadaljnjega širjenja zveri. Ponovno so podprli usmeritve, ki so jih leta 2019 podpisale vse krovne nevladne organizacije s področja kmetijstva.