Številčna populacija divjih prašičev ogroža obstoj kmetij

Številčna populacija divjih prašičev ogroža obstoj kmetij

Kmetijstvo in okolje, JSKS, Zbornica svetuje, Sporočila za javnost, Živinoreja, Gozdarstvo in lovstvo, Gospodarjenje  | 
Foto Pexels

Foto Pexels

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije se že vrsto let soočamo s problemi naših članov, ki jih povzroča divjad. S pozivom tudi tokrat opozarjamo na izjemno velik porast števila divjadi, ki povzroča težave pridelovalcem hrane. V letu 2021 je bil porast populacije divjadi in škod še posebej izrazit, saj v naravi ni bilo obroda. Zbornica poziva državo kot lastnico divjadi, da prevzame svoj del odgovornosti.

Ključne besede: kmetijstvo, divjad, škoda, poziv državi

Kmetje na nekaterih območjih obupujejo, saj zaradi velikega obsega škod na travnikih in njivah niso mogli pridelati dovolj krme za rejne živali. Odškodnina, do katere so morda uspeli priti, jim žal ne more povrniti naporov pri preprečevanju škod, uveljavljanju odškodnine, sanaciji površin in slabe volje povzročene zaradi teh težav. Razen tega imajo težave pri zagotovitvi nadomestne krme, za katero bodo plačali precej več kot  znaša morebitna odškodnina. Veliko kmetov razmišlja o opustitvi kmetovanja, ker se možnosti za rešitve ne udejanijo.

Škode, ki jih povzroči divji prašič, predstavljajo kar tri četrtine vseh škod od divjadi. Ti največ težav povzročajo na območju Primorskega lovsko upravljavskega območja (LUO), Zahodno visokokraškega, Pomurskega, Zasavskega in Kočevsko belokranjskega LUO. Ker je populacija razširjena po celotni državi, prihaja do težav tudi na obrobju velikih mest ali celo v naseljih.

Če se kmetje težko zoperstavijo naravnim ujmam in nesrečam, ki jim vse pogosteje klestijo njihov pridelek in prihodek, pa so težave z divjimi prašiči bistveno laže rešljive. Eden od ukrepov je tudi intenzivni odvzem divjih prašičev iz narave in večji poseg v rodni del populacije.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije tako pričakujemo od lovcev, da nadaljujejo intenzivni odstrel divjih prašičev tudi zaradi preprečitve pojavnosti afriške prašičje kuge. Zbornica obenem poziva državo kot lastnico divjadi, da prevzame svoj del odgovornosti in sprejme ustrezne ukrepe. Le tako bo kmetom omogočeno, da z manj težavami uresničujejo svoje poslanstvo: vzdrževanje in obdelava kulturne krajine ter zagotavljanje samooskrbe s hrano v Sloveniji.

 

Nazaj

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri