V zadnjih dneh se pojavlja vse več pritiskov in tudi zavajajočih izjav v zvezi z novelo Zakona o interventnem odvzemu volka in medveda iz narave (ZIOMVN), ki je bil na pobudo člana Državnega sveta RS Branka Tomažiča predlagan v sprejem v Državni zbor RS.

Ta na pritiske civilnodružbenih organizacij proti uravnavanju staleža zveri v naravi odgovarja z razlago.

Ključne besede: Interventni zakon, zveri, volk, medved

»Predlog interventnega zakona za upravljanje z zvermi je bil s strani DS RS predlagan, saj pristojni do danes niso pripravili dolgoročne strategije in odločbe o odvzemu volka in medveda iz narave, obljubljene do oktobra 2019,« razlaga Branko Tomažič.

Pet mesecev po preteku roka, ki so si ga sami postavili predstavniki pristojnih ministrstev in drugih služb ob sprejemanju ZIOMVN, se ni premaknilo nič. Obenem naravovarstvene organizacije napovedujejo, da bodo izpodbijale odločbe o odvzemu zveri.

Medtem smo doživeli napade zveri na živino na dvoriščih in v hlevih. Rejci drobnice, lovci in lokalne skupnosti na podeželju v strahu pričakujejo vse večjo škodo in tudi ogroženost ljudi v pomladnih in poletnih mesecih.

»Z vložitvijo interventnega zakona, ki v predlogu števila odvzemov osebkov upošteva smernice strokovnih inštitucij, smo želeli pristojne in splošno javnost spodbuditi k premisleku, ali nam volkovi pomenijo več od ljudi na podeželju, ohranjanja kulturne krajine in zagotavljanja sposobnosti samooskrbe s hrano,« poudarja Tomažič.

Tudi številni strokovnjaki poudarjajo, da je bila v zadnjih letih narejena napaka, ker se ni upravljalo z zvermi, kar je tudi za zveri na dolgi rok slabo. Prav tako lovci opozarjajo, da je odločbe potrebno izdati v času, ko se zveri lahko odvzema iz narave in ne poleti.

»Podpiram, da imamo gosto naseljene zveri v nenaseljenem delu strnjenih kočevskih in snežniških gozdov, nesprejemljivo pa je vztrajanje na nenormalno veliki populaciji celo v gosto naseljenih območjih Slovenije,« dodaja Tomažič. Od pristojnih ministrstev zato pričakuje takojšnje in odločne ukrepe za zaščito ljudi na podeželju in njihovega premoženja.

In zaključi: »Slovenski lovci in kmetje smo skozi zgodovino dobro gospodarili ter sobivali z volkom in medvedom, zato ne potrebujemo visokoletečih študij, ki enostransko prikimavajo civilnodružbenih organizacijam. Potrebujemo pa možnost, da s tem uspešnim sobivanjem nadaljujemo s čim manjšo škodo za ljudi in živali.«