Evropski komisar Christopher Hansen s predstavniki kmetijskih stanovskih organizacij

Na delovni večerji smo v petek, 23. maja, gostili evropskega komisarja za kmetijstvo Christopherja Hansena.

Avtor: Zbornični urad

Dogodek, organiziran v sodelovanju s predstavniki slovenskih kmetijskih organizacij in drugimi deležniki, je bil namenjen razpravi o aktualnih izzivih slovenskega kmetijstva, njegovih specifičnostih ter možnih rešitvah na ravni Evropske unije. Komisar Hansen se je zavezal k odprtemu dialogu in poudaril pomen povezovanja z lokalnimi kmetijci.

Izzivi slovenskega kmetijstva

Slovensko kmetijstvo se sooča s številnimi posebnimi izzivi, ki izhajajo iz naravnih danosti in strukture kmetij. Kljub temu pa prinaša tudi številne priložnosti, ki jih je mogoče izkoristiti z ustreznimi politikami in podporo.

Velikost in struktura kmetij

Slovenija je ena najmanjših držav Evropske unije, kar se odraža tudi v povprečni velikosti kmetij, ki znaša zgolj 7 hektarjev. Večina kmetijskih zemljišč se nahaja na območjih z omejenimi naravnimi dejavniki, kar dodatno otežuje intenzivno pridelavo in konkurenčnost.

Birokratske in ekonomske ovire

Slovenski kmetje so izrazili nezadovoljstvo nad visokimi administrativnimi bremeni, ki otežujejo pridobivanje subvencij in drugih oblik podpore. Prav tako so opozorili na neskladja med stroški pridelave in cenami kmetijskih pridelkov na trgu.

Samozadostnost in trajnost

Medtem ko je Slovenija relativno samozadostna na področju živinorejskih proizvodov (mleko, meso), ostaja rastlinska pridelava manj konkurenčna. Pomanjkanje ravninskih območij omejuje intenzivno pridelavo, kar vpliva na raven samooskrbe.

Pomanjkanje mladih v kmetijstvu

Povprečna starost kmetov v Sloveniji je 63 let, kar kaže na izrazito potrebo po spodbujanju mladih kmetov, da ostanejo na kmetijah in prevzamejo družinske posle.

Predlogi in pobude

Med razpravo so udeleženci izpostavili več ključnih predlogov:

• Poenostavitev administrativnih postopkov za manjše kmetije in ekološke pridelovalce
• Uvedba evropsko enotne registracije fitofarmacevtskih sredstev, kar bi zmanjšalo stroške in izboljšalo dostopnost za manjše države članice, kot je Slovenija
• Spodbujanje zadružništva in organizacij proizvajalcev, ki omogočajo boljše sodelovanje med kmeti in krepitev njihovega položaja na trgu
• Podpora mladim kmetom, tako z dostopom do finančnih sredstev kot z izboljšanjem pogojev za življenje na podeželju
• Razvoj kampanj za promocijo lokalne in evropske hrane, kar bi povečalo ozaveščenost potrošnikov o kakovosti evropskih kmetijskih proizvodov

Vizija komisarja Hansena

Evropski komisar Christopher Hansen je med srečanjem izrazil razumevanje za težave slovenskih kmetov in predstavil nekaj ključnih točk svoje vizije za prihodnost kmetijstva:

• Trajnost kot osnova

Kmetijstvo in okolje morata delovati z roko v roki. Ohranjanje biodiverzitete in trajnostna raba naravnih virov ostajata v ospredju evropskih politik.

• Podpora majhnim kmetijam

Hansen je poudaril, da so male kmetije hrbtenica evropskega podeželja, zato je ključno, da jih podpremo z ustreznimi politikami in finančnimi mehanizmi.

• Spodbujanje inovacij

Komisar zagovarja uvajanje novih tehnologij in pristopov, ki bi lahko povečali produktivnost in zmanjšali okoljski odtis kmetijstva.

• Reševanje birokratskih ovir

Zmanjšanje administrativnih zahtev bo kmetom omogočilo, da se osredotočijo na svojo osnovno dejavnost – pridelavo hrane.

Povezovanje je ključno

Srečanje z evropskim komisarjem za kmetijstvo Christopherjem Hansenom je bilo izjemno pomembno za vzpostavitev dialoga med slovenskimi kmetijci in Evropsko unijo. Predstavljene pobude in izzivi bodo osnova za nadaljnje razprave ter oblikovanje politik, ki bodo omogočile boljšo prihodnost slovenskega in evropskega kmetijstva.

Dogodek je dokazal, da je povezovanje na ravni Evropske unije ključnega pomena za reševanje specifičnih težav držav članic ter spodbujanje trajnostnega razvoja podeželja.