»Položaj v svetu ni rožnat, na kmetijah tudi ne, tako sem izjemno ponosen na vse kmetice in kmete, ki s svojim delom ohranjajo slovensko podeželje. Prav tako sem vesel, da slovenski potrošnik ceni delo kmetov,« je na otvoritvi festivala povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.

Na dvorišču samostana je svoje pridelke in izdelke ljubiteljem podeželske kulinarike letos ponujalo okoli 30 kmetij, a glavno delo, ocenjevanje najboljših izdelkov, je potekalo v mesecih pred festivalom. Strokovne komisije so v letu 2023 pod svoj drobnogled vzele 994 domačih dobrot. Na podlagi senzorične ocene jih je 420 prejelo zlata, 291 srebrna in 145 bronasta priznanja. »Opazen je trend rasti dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki je posledica dolgoletnega dela na promociji lokalne pridelave in predelave, dela kmetijskih svetovalcev ter predvsem dela naših kmetov. Festival Dobrote slovenskih kmetij je del zgodbe, ki pomaga dvigovati kakovost. Obseg izdelkov, ki vstopa na ocenjevanje se širi, gre za prepoznavanje pomena narodnega bogastva na področju kulinarike,« poudarja vodja Javne službe kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) Anton Jagodic in še, da pridobitev priznanja Dobrote slovenskih kmetij pomeni potrditev procesa priprave, za katerega je potrebno veliko znanja. Gre torej za prikaz nesnovne kulturne dediščine in pomeni vez med turizmom, kmetijstvom in potrošniki.

Festival je v treh dneh prikazal pestrost slovenskega podeželja in kulinarike ter izpostavil kakovost butičnih izdelkov slovenskih kmetij. Dobre hrane, pridelane in predelane na relativno majhnih slovenskih kmetijah, nam torej ne manjka. Ostaja premislek o tem ali potrošniki dovolj posegamo po slovenski hrani in posledično podpiramo slovenske pridelovalce. Se zavedamo sreče, da živimo v državi, kjer je domača hrana dostopna, ali nas hitro zamika kaj drugega. In res je, do hrane s kmetij velikokrat ni enostavno priti. Večini je precej bolj dostopna hrana, ki za pot do trgovskih polic potrebuje veliko več časa in je sledljivost njenega izvora ter tehnologija predelave neznanka.

Ena od možnosti je predstavitev in uporaba portala kmetijskih pridelkov in izdelkov Dobrote slovenskih kmetij, ki je nadgradnja več kot 30 letnih aktivnosti svetovalk in svetovalcev Javne službe kmetijskega svetovanja pri ocenjevanju in dvigu kakovosti kmečkih izdelkov. Njegov namen je biti stičišče, na katerem se lahko predstavijo kmetije s svojo ponudbo ter jim omogočati povezavo s kupci.

Med temi so posebej pomembni javni zavodi - vrtci, šole, domovi za ostarele, pa tudi trgovci in horeca sistemi. »Naša želja je povezati porabnike slovenske hrane in javne ustanove s kmetijami. Ponudba portala je preverjena, pogoj je sodelovanje na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij. Povezujemo se z ostalimi portali ter razmišljamo tudi v smeri kako prispevati k zmanjšanju količine odpadne hrane.

Tako na slovensko tržišče v poletnih mesecih prihaja platforma za prodajo živilskih izdelkov med katere spadajo tudi kmetijski izdelki. Aplikacija PriHrani bo omogočala kmetijam prodajo pridelkov in izdelkov, ki jih do sedaj končnim strankam niso imeli možnosti prodati po svojih običajnih verigah zaradi različnih razlogov, kot so na primer izgled izdelka ali presežek pridelka,« razlaga urednica portala Dobrote slovenskih kmetij Klara Otoničar.

Da so priznanja Dobrote slovenskih kmetij za kmetice in kmete potrditev pravega pristopa ter pomembna informacija potrošnikom, kje lahko kupijo res domačo, na tradicionalen in pod strogimi pravili pridelano hrano, je v svojem nagovoru poudarila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Irena Šinko.