Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je na Ministrstvo za okolje in prostor posredovala pripombe in predloge k spremembam Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Ključni poudarek predlogov je prilagoditev rokov gnojenja spremenjenim podnebnim razmeram in dejanskemu poteku vegetacije v kmetijski praksi.

Avtor: Zbornični urad

Zbornica opozarja, da se zaradi višjih temperatur vegetacija številnih kmetijskih rastlin začenja prej kot v preteklosti, hkrati pa se podaljšuje tudi rastna sezona jeseni. Zato meni, da sedanje koledarsko določene omejitve gnojenja ponekod ne sledijo več dejanskim potrebam rastlin in razmeram na terenu.

Predlogi za zgodnejše spomladansko gnojenje

Med osrednjimi predlogi je podpora skrajšanju splošnega obdobja prepovedi gnojenja s tekočimi organskimi gnojili do 15. februarja. KGZS hkrati predlaga, da se za pripravo zemljišč za setev in za dognojevanje ozimin ohranijo posebne izjeme, ki bi omogočale gnojenje že od 1. februarja.

Podobne spremembe predlagajo tudi pri uporabi mineralnih gnojil z dušikom, saj bi po njihovem mnenju zgodnejša uporaba v ugodnih vremenskih razmerah omogočila učinkovitejši izkoristek hranil ter boljšo rast posevkov.

Več prožnosti pri uporabi organskih gnojil

KGZS predlaga, da se med živinska gnojila izrecno uvrstita tudi trdna in tekoča faza separirane gnojevke, saj se takšna praksa na kmetijah vse pogosteje uporablja.

Predlagajo tudi spremembe glede uporabe hlevskega gnoja, komposta in digestata. Po njihovem mnenju bi bilo treba obdobja prepovedi skrajšati ter omogočiti večjo prilagodljivost pri gnojenju v času ugodnih vremenskih razmer.

Predlog za začasno skladiščenje hlevskega gnoja

Zbornica predlaga še, da bi uredba pod določenimi pogoji omogočila začasno skladiščenje hlevskega gnoja, ki nastaja pri reji goveda, drobnice in konj na nastilju, tudi na neutrjenih površinah kmetijskih zemljišč. Po njihovem mnenju bi bilo takšno skladiščenje ob ustreznih varovalnih ukrepih okoljsko sprejemljivo in primerljivo z že veljavnimi izjemami za perutninski gnoj.

Potrebna tudi posodobitev pridelovalnih normativov

Med dodatnimi predlogi KGZS izpostavlja še posodobitev povprečnih pridelkov in mejnih vrednosti vnosa dušika za posamezne kulture. Ocenjujejo, da se je zaradi izboljšanih tehnologij pridelave in sodobnejših sort pridelek številnih poljščin povečal, zato bi bilo treba ustrezno prilagoditi tudi veljavne normative.

Po mnenju KGZS morajo spremembe uredbe hkrati zagotavljati učinkovito varstvo voda ter upoštevati vplive podnebnih sprememb, agronomska strokovna dognanja in potrebe sodobne kmetijske prakse.