V današnjem svetu ni lahko uspešno in trajno opravljati kmetijske dejavnosti, ker od človeka zahteva ne le, da je »mojster svoje obrti« in zna proizvesti hrano ali jo predelati, temveč tudi da je inovativen in ima ustrezna znanja za obvladovanje družbenih in gospodarskih izzivov. V teh prizadevanjih sta socialno podjetništvo in socialna ekonomija koncepta, ki kmetom omogočata ustvarjanje pozitivnih družbenih in okoljskih vplivov, hkrati pa zagotavljata njihovo lastno finančno vzdržnost.

Moč socialnega podjetništva v kmetijstvu

Socialno podjetništvo je priložnost, da se pri opravljanju dejavnosti preseže le ustvarjanje prihodka, ki je poleg tega, da želimo ohraniti svoje kmetije, ki smo jih podedovali od svojih prednikov, eden od močnejših vzgibov, zakaj sploh ali še opravljamo kmetijsko dejavnost. Ko ni dovolj le to, da le preživimo iz meseca v mesec in iščemo  tolažbo v dejstvu, da nadaljujemo delo naših prednikov, medtem  ko se svet spreminja in nas iz vseh strani »bombardirajo« s tem, da je pomembno uspeti in to na čim lažji način in da le uspeh prinaša zadovoljstvo. Ali se ne vprašamo, kaj lahko naredimo, da bomo enaki ali vsaj podobni tem podobam, ne pa utrujeni od dela, ki nam včasih ne prinaša niti denarja, ki bi ga želeli zaslužiti, niti prej omenjenega zadovoljstva? Morda je prav zato priložnost v inovativnih poslovnih modelih, ki vključujejo prepoznavanje in reševanje družbenih in okoljskih problemov ter združujejo želje in potrebe kmetov, skupnosti, v kateri živijo in delujejo, ter okolja. Prav gotovo je, da če naredimo nekaj dobrega za nas, našo skupnost in okolje tisto, kar nam prinaša zadovoljstvo in tudi moč, ki jo potrebujemo, da se soočamo z izzivi v sedanjosti in nepoznano prihodnostjo.  

Koristi za kmete

Vsi verjetno poznamo star rek, da ni dobro vse staviti na enega konja. Socialno podjetništvo kmetom omogoča, da razširijo svoje tokove dohodka in tako zmanjšajo svojo odvisnost od tradicionalnih kmetijskih praks. Z dodatnimi dejavnostmi ali  spremenjenimi načini dela, povezovanja in sodelovanja z drugimi kmeti, podjetji ter kupci pridelkov in izdelkov lahko kmetje ustvarijo dodaten prihodek in hkrati dodajo vrednost svojim proizvodom in storitvam.

Socialno podjetništvo spodbuja kmete tudi k sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, kar krepi občutek pripadnosti in medsebojne podpore. V preteklosti je bilo velikokrat zaznati manjvrednostni položaj kmetov v skupnosti. Z vključevanjem skupnosti v svoje pobude lahko kmetje ustvarijo živahno mrežo, ki si deli vire, znanje in socialni kapital, s čimer se poveča splošna odpornost podeželskih območij.

Trajnostne kmetijske prakse so bistvo socialnega podjetništva. Z izvajanjem okolju prijaznih metod kmetovanja, ohranjanjem naravnih virov in spodbujanjem biotske raznovrstnosti lahko kmetje ublažijo vpliv kmetijstva na okolje. Kmetje s svojo ponudbo trajnostno pridelanih proizvodov kupcem omogočajo izbiro za nakup lokalno pridelane in predelane kakovostne hrane.

Znanje je pomembno

Verjetno sedaj najprej pomislite na to, da bo spet treba obiskati šolske klopi, ki pa so nam prinesle tudi veliko takih stvari, ki jih v življenju, ki ga živimo, ne potrebujemo. Vesela novica je ta, da znanje ni vedno le v izobraževalnem sistemu, ampak je povsod okoli nas. Morda v naši skupnosti, v Sloveniji ali pa izven meja naše domovine že nekdo nekaj dela, kar nam je všeč in bi tudi mi sami to poizkusili? Morda bi pa kaj spremenili ali naredili na svoj način? Veliko znanja lahko dobimo z ogledom dobrih praks, na tematskih delavnicah, kjer se srečamo z drugimi, ki so prišli morda s podobnimi razlogi, in dobimo nove ideje, ali pa svoje nadgradimo in pripravimo za udejanjanje… Raziskovanje novih tehnologij prinese razvoj izdelkov in storitev, ki se razlikujejo od drugih. Z razvijanjem podjetniških spretnosti in učenjem iz uspešnih študij primerov pa smo sposobni, da prilagodimo in izvajamo inovativne prakse v svojem okolju.

Navdih kmetom za socialno podjetništvo

Navdih so prav gotovo dobre prakse socialnih podjetij, ki bodisi delajo v kmetijstvu ali pa pri trženju kmetijskih proizvodov in storitev in povezovanju kmetov. Socialno vključevanje oseb z motnjami v duševnem razvoju in drugih ranljivih skupin prebivalstva v življenje na podeželju, iskanje možnosti za njihovo sodelovanje ter zaposlovanje je prav gotovo eno močnih področij socialnega podjetništva. Z zagotavljanjem poklicnega usposabljanja in zaposlitvenih možnosti kmetije tem osebam omogočajo, da živijo neodvisno in polno življenje.

Eno takih socialnih podjetij je tudi Zavod Zelena pot, ki deluje v okviru ekološke kmetije Slavec. Njihov namen je zagotavljanje delovnih mest ranljivim skupinam ljudi, karierne izobrazbe, ponovne delovne aktivacije, pridobivanje izkušenj, osebnostna rast, a osnovna dejavnost ostaja in je pridelava kmetijskih pridelkov ter zagotavljanje samooskrbe z lokalnimi pridelki in proizvodi, ki so bili ustvarjeni z različnimi projekti v okviru razvoja podeželja. V Evropi lahko najdemo več socialnih podjetij na kmetijah, kjer se ukvarjajo z oskrbo starejših oseb, kot dobre prakse pa so tudi kmetije, ki vključujejo mlade, ki imajo težave z vključevanjem v družbo, se ne najdejo v izobraževalnem sistemu ali se spopadajo z različnimi vrstami odvisnosti. Kmetije se odločijo tudi za izvajanje različnih vrst izobraževanj za šole, nudijo inovativne oblike turizma, terapevtske storitve in podobno.

Kot dobro prakso sodelovanja in povezovanja kmetij lahko podamo tudi primer socialnega podjetja Eko Prlekija, ki povezuje majhne ekološke kmete za skupen nastop na trgu in jim zagotavlja dolgoročen odkup proizvodov po pošteni in vnaprej znani ceni, kar je v skladu s  socialno podjetniškim konceptom. Povezani lažje in hitreje dostavljajo svoje izdelke kupcem, ki so oddaljeni in prihajajo iz večjih mest. S takim načinom trženja živil pridobijo tako proizvajalci kot tudi kupci. V Evropi je koncept zadrug kmetov in potrošnikov precej pogost. Te zadruge, podobno kot Eko Prlekija, s podporo skupnosti spodbujajo neposredne odnose med kmeti in potrošniki ter kmetom zagotavljajo poštene cene, potrošnikom pa dostop do sveže, lokalno pridelane hrane. Ta model krepi lokalne prehranske sisteme ter gradi zaupanje med kmeti in potrošniki.

Eden takih »večjih« primerov je tudi zadruga Coop v Italiji, ki v okviru svoje blagovne znamke prodaja izdelke italijanskih kmetov in sledi odzivanju na vrednote, kot so etika, spoštovanje okolja, preglednost, varnost, dobrota in udobje.

Prihodnost kmetijstva je tudi v socialnem podjetništvu

Kmetje imajo v okviru socialnega podjetništva in socialne ekonomije prav gotovo veliko priložnosti za trajen uspeh. Z začetkom dejavnosti lahko presežejo tradicionalne kmetijske prakse in postanejo katalizatorji pozitivnih sprememb v svojih skupnostih. S prej navedenimi primeri dobrih praks, ki pa predstavljajo le majhne kamenčke v velikem mozaiku pozitivnih sprememb, je prikazana preobrazbena moč socialnega podjetništva v kmetijstvu, kjer se prepletajo trajnostne prakse, socialno vključevanje in razvoj skupnosti. Socialno podjetništvo je torej priložnost za diverzifikacijo prihodkov, krepitev vezi v skupnosti in skrb za okolje. Je ustrezna oblika delovanja za sedanjost in zelena luč za prihodnost. Vaša prizadevanja pa ne bodo le navdihovala drugih kmetov, temveč bodo ustvarila tudi dediščino, ki bo obogatila življenja in ohranila bogato lepoto našega planeta.